Prostorska instalacija
Mestna galerija Nova Gorica
Umetniška skupina/kolektiv Numen/For Use, ki jo sestavljajo člani Sven Jonke, Christoph Katzler in Nikola Radeljković, se je uveljavila v svetu umetnosti s svojimi inovativnimi in interaktivnimi instalacijami, ki presegajo tradicionalne meje med umetnostjo, oblikovanjem in arhitekturo. Njihova dela se osredotočajo na prepletanje umetnosti, arhitekture in oblikovanja, pri čemer gledalce in uporabnike pogosto postavljajo v središče izkušnje, s čimer spodbujajo razmislek o prostoru, telesnosti in medsebojni povezanosti. Člani skupine prihajajo iz Hrvaške in Avstrije, njihova dela pa so pogosto predstavljena po vsem svetu.
Ena izmed njihovih najbolj prepoznavnih instalacij je Net – Mreža. Gre za konceptualno instalacijo, ki v svojem jedru raziskuje človekovo povezavo s prostorom in drugimi ljudmi. Umetniki ustvarijo impresivno mrežo, ki se razteza skozi prostor, pri čemer uporabljajo elastične vrvi, ki so napete med stenami, stropom in tlemi. Ta veličastna mreža postane prostor za raziskovanje, interakcijo in refleksijo. Obiskovalci lahko vstopijo vanjo in se po njej sprehajajo, zibajo, plezajo in odkrivajo nove perspektive, s čimer postanejo tudi del le-te. Instalacija spodbuja občutek svobode in povezanosti, hkrati pa tudi občutek ranljivosti in negotovosti, saj se gibljejo visoko in v zapleteni konstrukciji. Gre za izjemno izkušnjo, ki vzbudi občutke eksistence in prepletanja odnosov v sodobnem urbanem okolju.
Osrednja značilnost umetniškega dela Net ter drugih kreacij kolektiva Numen/For Use je, da na svojstven in izjemen način raziskujejo prostor in obliko, hkrati pa obiskovalce aktivno vključujejo v svoje umetniške procese. Instalacije so zasnovane za raziskovanje in interakcijo, pri čemer obiskovalce pogosto začarajo in presenetijo s senzacijo lebdenja ter raziskovanjem struktur iz netipičnih perspektiv. Rezultat je »mehak« objekt, ki se deformira in spreminja z gibanjem obiskovalcev. Zunanja membrana deluje kot razpršilec svetlobe ali celo kot projekcijsko platno v primeru notranje osvetlitve objekta.
Net tako ni le umetniško delo, ampak tudi prostor za družbeno interakcijo, raziskovanje človekovega odnosa do prostora in drugega človeka ter za razmislek o naši lastni mreži medsebojnih odnosov. Skozi to instalacijo Numen/For Use učinkovito nadgrajujejo svoje raziskovanje meja med umetnostjo, oblikovanjem in arhitekturo, s čimer omogočajo obiskovalcem edinstveno priložnost poglobljenega razmisleka o globalnem omreženem svetu.
Numen/For Use je kolektiv, ki deluje na področju konceptualne umetnosti, scenografije ter industrijskega in prostorskega oblikovanja. Skupina se je prvič oblikovala leta 1998 kot projekt industrijskih oblikovalcev Svena Jonkeja, Christopha Katzlerja in Nikole Radeljkovića pod imenom For Use.
Leta 1999 so ustanovili Numen kot kolektivno identiteto, ki zajema vse projekte, realizirane izven področja industrijskega oblikovanja. Za zgodnje projekte skupine so značilni eksperimenti z brezosebnim oblikovanjem in radikalno formalno redukcijo, globoko zasidrani v tradiciji visokega modernizma in uporabljeni predvsem v različnih sinergijskih projektih totalnega oblikovanja na Hrvaškem. Od leta 2004, po vzpostavitvi obsežnega prostorsko specifičnega uprizoritvenega projekta Inferno v Nacionalnem centru za dramo v Madridu, se skupina Numen/For Use intenzivno ukvarja s scenografijo. Sledijo nadaljnje izvedbe v gledališčih po vsej Evropi.
Od leta 2008 se kolektiv osredotoča na konfiguriranje predmetov in konceptov brez vnaprej določene funkcije, kar se kaže v bolj hibridnih in eksperimentalnih delih, kot sta serija N-Light in Tape Installation. Vzporedno s temi javno izpostavljenimi podvigi je skupina osvojila več mednarodnih nagrad za svoje dosežke na področju industrijskega oblikovanja in scenografije.
VR instalacija
Xcenter
Podjetje Art Rebel 9 je s pomočjo tehnologije ustvarilo virtualno skakalnico. Navidezna oziroma virtualna resničnost širšemu krogu ljudi omogoča vsaj pokušino doživetij in vzdušja, ki so bili do zdaj privilegij le nekaterih. Tako bodo lahko na Mednarodnem festivalu Pixxelpoint obiskovalci zahvaljujoč tehnologiji Oculus Rift občutili vsaj malo adrenalina, ki oblije vrhunske skakalce, ko se na koncu zaletišča odrinejo v daljavo.
Art Rebel 9, ustanovljeno leta 1991, je interaktivno produkcijsko podjetje, ki z združevanjem novih tehnologij in pripovedovanjem posameznemu projektu prilagojenih zgodb ustvarja celovite rešitve, ki presegajo meje imaginacije in pomagajo poslovnim partnerjem pri vzpostavljanju ugleda. Njihova pomoč je v ugotavljanju, grajenju, vzpostavljanju in realiziranju obljubljenih poslovnih možnosti in idej, ki spodbujajo nove generacije potrošnikov. Art rebel 9 združuje multimedijo, ki je izredna, poslovne modele inovacije in izčrpne finančne podpore ter tako ustvarja drugačnost.
2023, VR kreativna igrača | 2023, VR Creative toy
Xcenter
Oblikovanje zvoka: Jaka Batič
Glasba: Srečna mladina, Etceteral, Kleemar, Borka (w. Bakto), Haiku Garden, Shekuza, Moveknowlegment
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, v okviru: konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost | Aksioma – Institute for Contemporary Art, in the framework of konS – Platform for Contemporary Investigative Art
Line Rider: Plane and Simple je avtorjev poizkus prenosa ekspresivnosti izvirne igrače v svet virtualne resničnosti. Izvirna igrača je bila nagrajena s prestižno nagrado Game Developers Choice Award v kategoriji inovacija. V tej kategoriji so označene igre, ki izkazujejo inovativnost in premikajo meje iger kot izraznega medija. Zaradi preprostega in intuitivnega uporabniškega vmesnika je postala pravi internetni fenomen. Predstavljena je bila na številnih priljubljenih spletnih straneh (od Yahooja do Time Magazina), bila je razstavljena v galeriji Laboral ter centru Ars Electronica, obravnavali so jo v revijah o igrah in v New York Timesu ter jo uporabljali kot izobraževalno orodje za učenje fizike. Zabeležila je 34 milijonov prenosov in se uvrstila na sedmo mesto na lestvici najpogostejših iskanj Google Zeitgeist. Igrača je bila plagirana in predmet številnih variacij ter priredb, najpomembneje pa je, da je navdihnila mnoge igralce, ki so delili svoje kreacije prek spletnih videov. Na spletni strani http://bevibeldesign.com/line-rider-archival-project je na voljo arhiv, ki ga je kuriral Bevibel Harvey in vsebuje več kot 25 tisoč avantur sankača, plod idej in domišljije več kot tisoč ustvarjalnih posameznikov.
Boštjan Čadež je novomedijski umetnik, čigar interdisciplinarna praksa raziskuje presečišča med umetnostjo, tehnologijo in človeško izkušnjo. Njegove inovativne instalacije in performansi pogosto izzivajo meje med digitalnim in fizičnim svetom, pri čemer vključuje elemente, kot so umetna inteligenca, virtualna resničnost, robotika in obdelava podatkov v realnem času. Čadeževo umetnost odlikujeta dinamika in svojevrstno življenje, to pa izvira iz algoritmov in smernic, ki jih uporablja pri oblikovanju svojih del. Njegovo zanimanje za preproste smernice, iz katerih izhaja neskončno število podob ali situacij, ki nikoli niso enake kot prejšnje, je eden izmed ključnih vidikov njegovih stvaritev. Dela pogosto vključujejo tudi interakcijo z gledalci, ki s svojo vpletenostjo postanejo del umetniške izkušnje in hkrati soustvarjajo delo, ki ga opazujejo.
https://www.bostjancadez.art/sl
Mešana tehnika, 2021–2022, Linz (AT) in Ogaki (JPN)
Xcenter
EERIE ME je serija interaktivnih skulptur, ki raziskujejo odnos med stvaritvijo in njenim ustvarjalcem. Gre za bitja, ki utelešajo človeško in nečloveško podobo.
Umetnica raziskuje načine, kako shekati in spreminjati igrače, da postanejo bolj ali manj človeške, in jim daje osebnostne lastnosti. Bitja stopijo zelo globoko v svet nepojmljivosti. Predmeti sami po sebi še nimajo lastne inteligence. Živijo na podlagi interakcij z gledalci.
Projekt je komentar prihodnosti tehnologije. Ljudje nismo nesmrtni, vendar zgodbe o naši želji ter obsedenosti z mladostjo in nesmrtnostjo segajo globoko v zgodovino. Zgodbe o nesmrtnih bitjih in sredstvih, s katerimi lahko tudi ljudje prevarajo smrt, so del mitologij po vsem svetu. Veliki umi so nekoč vse življenje iskali zdravilo proti smrti, danes pa so se naši upi usmerili v digitalne tehnologije. Gre za idejo, da nam te tehnologije lahko obljubijo neke vrste nesmrtnost. V prihodnosti bi se lahko namreč izkazalo, da bomo imeli možnost ohraniti svojo zavest in ji poiskati novo lupino, da bi ji zgradili novo telo in v njem za vedno ujeli svojega duha. Umetnica poskuša v igrače dodati del sebe, svojo materialno preteklost in spomine. Igrača kot totem, izmišljen skozi umetničine spomine, premaguje omejeno družbeno dojemanje uporabnosti igrače in pušča duh teh spominov za prihodnost, tako da ga ujame v oblike iz svoje osebne preteklosti.
Barbara Jazbec je intermedijska umetnica iz Trbovelj. Diplomirala je iz medijev in umetnosti na Univerzi uporabnih znanosti v Tampereju na Finskem. Pred kratkim je končala magistrski program Interface Cultures v Linzu v Avstriji. Ukvarja se predvsem z delom s 360-stopinjskim videom in video instalacijami. V najnovejših raziskavah se osredotoča na interaktivne instalacije, pri čemer ponovno uporablja rabljene igrače, kot sta Furby in Robot Dog, da bi iz njih ustvarila nove interaktivne skulpture. Pri svojem delu združuje nenavadne osebne izkušnje z znanstvenofantastičnim futurizmom in pridihom humorja. Lepoto najde v čudnih in nenavadnih stvareh.
Barbara organizira in vodi različne delavnice eksperimentalnega videa ter je kuratorka mednarodnega video festivala DigitalBigScreen 360° v Trbovljah, ki poteka hkrati s festivalom Speculum Artium. Njena dela so bila razstavljena na Japonskem, Kitajskem, v Južni Koreji, Kanadi, na Finskem, v Sloveniji, Romuniji, Luksemburgu, Avstriji in Angliji.
2023, video instalacija
Xcenter
V video instalaciji Poljub se protagonista, ujeta vsak znotraj svojega monitorja, skušata poljubiti. Poljub včasih poveže digitalni prostor dveh zaslonov, pogosto pa tudi ne in protagonista ostajata asinhrona vsak v svoji dimenziji.
Performativna akcija je referenca na današnji čas, kjer vse pogosteje komuniciramo prek raznih zaslonov, aplikacij, družbenih omrežij in obenem izgubljamo pristen, prvinski stik s sočlovekom. Instalacija je poetična in kontemplativna, naslov aludira na znana Rodinova in Brancusijeva kipa, vendar je Poljub postavljen v današnji kontekst sodobne medijske družbe.
Nika Oblak in Primož Novak kot tandem na področju sodobne umetnosti delujeta od leta 2003. V svoji ustvarjalni praksi raziskujeta sodobno družbo pod vplivom medijev in kapitala ter njeno vizualno in lingvistično strukturo. Razstavljala sta na vidnih mednarodnih prizoriščih, med drugim na Bienalu Šardža (ZAE), Japonskem festivalu medijskih umetnosti v Tokiu (JP), Istanbulskem bienalu (TR), Bienalu Cuvee v Linzu (AT), Transmedialu v Berlinu (DE), FILE v Sao Paulu (BR) idr. Prejela sta številne štipendije in nagrade, med drugim nagrado CYNETART (DE), štipendijo ACC_R Creators in Lab Azijskega kulturnega centra (KR), častno omembo na WRO, bienalu medijske umetnosti v Vroclavu (PL), nagrado beli aphroid za umetniške dosežke, ki jo podeljuje KIBLA MMC (SI), in priznanje Riharda Jakopiča (SI).
Intermedijska VR instalacija
Galerija Tir Mostovna
Tehnična podpora: Vahid Qaderi, Razieh Kooshki
Oblikovanje zvoka: Bálint Budai
V filozofiji uma je »takšnost« opredeljena kot primeri subjektivnega in zavestnega izkustva. Zaznana kvaliteta izkustva je, kako jo živo čutimo od znotraj, kako je predstavljena in kako se nam stvari zdijo. Izkustva so lahko bogato barvita, enobarvna, gola, prostorska ali kinestetična, lahko se združujejo, kot da prihajajo iz nerazumljivih razsežnosti, in tako naprej. Takšnost ponazarjajo občutki, kot je na primer občutek modrine modre barve, ko jo doživljamo.
Kako se nam zdi zaznavanje resničnosti?
Umetniško delo Takšnost je individualna potopitvena izkušnja, ki poskuša spremeniti gledalčevo raznoliko zaznavno paleto doživljanja resničnosti. Skozi optično in virtualno zvočno pokrajino se uporabnika spodbudi k srečanju z »resničnostjo«, v kateri se podoba notranjosti očesnega zrkla sreča s sliko od zunaj.
Instalacija
Galerija Tir Mostovna
V projektu @theorchid_beauty (@orhideja_lepota) orhideja, ki z vsadki postane kiborg, v svojo simbiozo vključi družbene medije. S tem želi umetnik predstaviti ironičen primer odnosa med kapitalizmom in naravo.
Ta orhideja živi od všečkov na Instagramu. Tu ima svoj račun in ga uporablja za svoje potrebe. Ko potrebuje vodo, na Instagramu objavi selfi in se zaliva s prejetimi všečki na objavo.
Antropocentrična kultura všečkov in iz nje izhajajoči selekcijski mehanizmi so pojavi, ki so jim orhideje, tako kot številne druge vrste, izpostavljene že vrsto let. Posledično se ost projekta vrti okoli raziskovanja potencialnih diskurzov in vprašanj o odnosih človek – nečlovek.
Intermedijska VR instalacija
Galerija Tir Mostovna
Umrl sem na Facebooku je umetniško delo, ki raziskuje koncept našega virtualnega jaza v vse bolj digitalnem svetu. Delo je sestavljeno iz igralne izkušnje na pokopališču, kjer so digitalni nagrobniki poimenovani po resnično umrlih ljudeh, katerih profile na Facebooku so njihovi bližnji obeležili kot spominske profile.
Delo nas z igrifikacijo smrti spodbudi k razmisleku o vplivu našega nematerialnega jaza na naše življenje v fizičnem svetu. Ker svoje dejavnosti in interakcije vse bolj prenašamo na splet, moramo razmisliti o usodi naših digitalnih dvojčkov, ko umremo. Ali bodo obstajali neskončno ali tudi oni umrejo?
V trenutnem kontekstu razprav o metaverzumu in potencialu potopitvenih digitalnih okolij je delo Umrl sem na Facebooku pomembnejše kot kadarkoli prej. Odpira namreč kritična vprašanja o implikacijah naših virtualnih življenj in morebitnih posledicah dajanja prednosti našim spletnim osebnostim. Interaktivnost instalacije obiskovalcem ponuja drugačno interakcijo glede na to, ali jo doživljajo na internetu ali na kraju samem, kar omogoča večplastno sodelovanje z delom.
Umrl sem na Facebooku je igralna izkušnja, postavljena na pokopališče, kjer so profile na Facebooku njihovi bližnji spremenili v spominske profile. Umetniško delo nas spodbuja k razmisleku o vplivu našega nematerialnega jaza na naše fizično življenje in o posledicah dajanja prednosti naši spletni osebnosti. Ali moramo upoštevati usodo naših digitalnih kolegov, ko umremo? Ali obstajajo neskončno ali tudi oni razpadejo?
Obiskovalci stopajo v interakcijo različno, glede na to, ali so na kraju samem ali sodelujejo prek spleta, kar omogoča večplasten angažma.
Intermedijska VR instalacija
Galerija Tir Mostovna
Refleksije se oblikujejo v naših glavah in oblikujejo naše predstave o tem, kdo smo. Zrcali me! je poskus, da bi iz različnih zaznav odgovorili na vprašanje: Kdo sem jaz?
Ko se gledalci približajo instalaciji, jih pritegne odsevna površina, ki spominja na ogledalo. Toda v nasprotju z običajnim ogledalom se zgodi, da bolj ko se mu približajo, slabše vidijo sebe, bolje pa okolico. Ta zanimiv pojav povzroči vizualni premik, ki spodnese naše običajne predstave o lastni identiteti in nas prisili k razmišljanju o medsebojni povezanosti med nami in svetom.
Kakšna je narava samorefleksije in kako oblikuje naše dojemanje osebne identitete?
Zrcali me! spodbuja gledalca, da pogleda onkraj očitnega in se poglobi v kompleksne povezave, ki oblikujejo našo identiteto. Zrcali me! postane metafora za potovanje samospoznavanja, saj nam postane jasno, da naša identiteta ni izolirana, temveč je razvejano prepletena z našo okolico.
Instalacija
Galerija Tir Mostovna
Umetniško delo raziskuje področje in dileme današnjega množičnega nadzora, ki je bil prej omejen in bolj usmerjen zaradi fizične, vidne prisotnosti, zdaj pa ga nadomešča neusmiljen »digitalni duh«, ki je stalno prisoten v vseh plasteh našega življenja in iz ozadja spremlja vsak naš korak. Ti sistemi nadzora postajajo z razvojem tehnologije vse bolj učinkoviti in produktivni, zaradi česar se človek v današnjem svetu počuti vedno bolj izoliranega, odtujenega in nerazložljivo opazovanega.
Umetnik se poskuša proti tej situaciji boriti z uporabo rokopisa kot medija za shranjevanje podatkov, ki je v današnjem času zaradi vzpona »novega« digitalnega sveta v veliki meri zastarel. Kamera, ki se nahaja pred umetniškim delom, zajema video posnetke v živo, ki jih nato interpretira algoritem za zaznavanje predmetov, zaznani predmeti pa se zapišejo na premikajoči se list papirja. Uporaba rokopisa, za katerega je potreben čas in ki se zapisuje s presledki med vsakim vnosom, namerno upočasnjuje nekoč zelo učinkovit postopek. Vdihne mu neučinkovitost, ki spominja na vpletenost človeka.
Dnevnik podatkovne sledi, ki je dvoumno, a hkrati zelo samosvoje in osebno delo, želi povrniti davno izgubljeno domačnost in fizično prisotnost organa, ki izvaja nadzor.
Zunanja instalacija
Carinarnica
"Racionalna črtkana črta", ki na zemljevidu simbolizira mejo, je s svinčnikom narisana črta, ki zarisuje usode celotnih populacij. To delo želi razmišljati o prostoru in se igrati z njim ter izpraševati in spodbijati naše tradicionalno razumevanje meja in identitete. Vzdolž mejne črte so v dolžini približno 50 metrov na višini 4 metrov nameščena ogledala, ki zaradi vetra postanejo kinetična ter odsevajo vesolje, nebo in ves okoliški prostor; odvisno od zornega kota se včasih zlijejo in izginejo, včasih pa se lesketajo v odsevih.
Na estetski ravni se delo zdi krhko in minljivo, saj razmišlja o kolektivni identiteti regije in o tem, kako je ta delitev element konstrukcije samih identitet, ki se pravzaprav zrcalijo in prepoznavajo prav zaradi razlik.
V času, ko je človeška dejavnost močno zabrisala meje med narodi, ta instalacija odraža zapletenost meja, kakršne obstajajo v naši kolektivni zavesti. Meje niso več samo geografske, predstavljajo namreč preplet kultur, postanejo kot šivi in spodbujajo izmenjavo idej in skupnih izkušenj ljudi, ki živijo na obeh straneh meje.
Zdi se, kot da ogledala s svojim subtilnim gibanjem simbolizirajo krhkost teh ločnic spričo našega medsebojno povezanega sveta.
Alessandro Lupi je leta 2000 diplomiral na Ligurijski visoki šoli za umetnost v Genovi. Živi in dela v Berlinu v Nemčiji. Njegovo raziskovanje se je z leti razvijalo na podlagi intenzivnega eksperimentiranja na področju materije, svetlobe in sence. Vsako delo je iznajdba in na različne načine raziskuje, kako dojemamo resničnost, pri čemer vsakič poskuša izhajati iz prostora in z njim vzpostaviti dialog. Njegovo raziskovanje prežema sodelovanje z znanstveniki, fiziki, filozofi in sociologi, pri tem pa skuša ustvariti resnične zaznavne, poetične in potopitvene eksperimente, v katerih lahko javnost sodeluje, se z njimi povezuje in o njih razmišlja. Njegova dela so bila razstavljena v galerijah, muzejih in javnih prostorih. Gre za objekte, skulpture in velike instalacije, ki jim je skupna možnost spodbujanja domišljije, omogočanje interakcije in uporaba poetike, ki izhaja iz arhetipskih elementov, vendar skuša raziskati neznane dežele.
Intermedijska instalacija
Carinarnica
Zvok: Izpod korenin
Gost: Peter Mignozzi
Intermedijska instalacija Urok zoper kačji pik je ritmična video projekcija močnih svetlobnih kontrastov, ki v ponavljajočih se ritmih deluje kot urok in oponaša svetlikanje lusk kače v gibanju. Zvok je ritualni jezik, nekje med petjem in govorom – monotono obredno repetitivno čantanje. Instalacija se prekinjene vezi in soodvisnosti med človekom in naravo loteva tudi dokumentarno, skozi poetične in pripovedne oblike ter predmete. Neulovljiva, izmuzljva kača simbolno predstavlja življenje samo, brez začetka in brez konca: iz teme v svetlobo in nazaj v temo. Ker kača v starih zgodbah upravlja vode, nevihte in neurja, je urok zoper njen pik simbolna prošnja, ki se spoštljivo priklanja moči sveta in razume, da se v sedanji mreži bistveno več porablja, kot je v ravnotežnem odnosu možno. Četudi prepletena s sodobnim življenjem in izzivi, pa instalacija nakazuje možnosti izhodov izza omrežij.
Ustvarjanje Ane Pečar temelji na video podobah neotipljivih, tankočutnih, četudi ekspresivnih prizorov narave. Skozi izrazne medije, ki vključujejo intermedijsko instalacijo, prostorsko intervencijo in fotografijo, avtorica ustvarja kontemplativne prostore, ki umirjajo impulze zunanjega dinamičnega sveta. Navdih črpa iz različnih virov, od dolgih vizualnih prizorov Tarkovskega ali Kurosawe do bogastva avtohtonega načina bivanja. Ukvarja se z močjo spokojnosti. Raziskuje dediščine s pomočjo ustne tradicije, ohranjene v odmaknjenih predelih sveta, ter krogotok med elementi, naravnimi cikli, živalmi, rastlinami in človekom. Relativizira brezpogojni sistem vrednot, v katerem smo se znašli.
Dela Ane Pečar so v zbirkah Umetnostne galerije Maribor in Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Sodeluje na številnih domačih ter mednarodnih razstavah in festivalih.
Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici
Avtorji in dela:
Luka Carlevaris (SI): Mikropotreba po hitrosti
Miha Godec (SI): Palingenesis, vodni filter 0.1
Anastasija Kojić (SRB), Ana Logar (SI): 5476
Anastasija Kojić (SRB): Sivi prostori
Tamara Kostrevc(SRB), Lazar Mihajlović (SRB): Smetenje & odmevajoče sence
Tamara Taskova (NMK/SI): Fragmenti cikla
Dela so nastala v raziskovalnih delavnicah Futurama, Čas in prostor v gibljivi sliki ter Moč ženske krvi pod mentorstvom Robertine Šebjanič, Jasne Hribernik in Rene Rusjan. Z razstavo jaz ∞ mi se je Akademija umetnosti UNG predstavila tudi na festivalu Ars Electronica 2023 v Linzu.
Kuratorica razstave: Rene Rusjan, producent in koordinator: Rok Govednik, odgovorna oseba: Boštjan Potokar, tehnična podpora: Urša Bonelli
The works were created in the research workshops Futurama, Time and Space in the Moving Image, and The Power of a Woman’s Blood, under the mentorship of Roberta Šebjanič, Jasna Hribernik, and Rene Rusjan. The Academy of Arts also presented the exhibition I ∞ we at the Ars Electronica 2023 festival in Linz.
Rene Rusjan, curator, Rok Govednik, producer and coordinator, Boštjan Potokar, responsible person, Urša Bonelli, technical support.
Razmislek o sebi in o nas v svetu. Z veliko pozornostjo do skupnosti, sedanjosti in do skupne prihodnosti, a skozi individualne zgodbe, ki jih študentje prepletajo med seboj, iščejo svojo vlogo v svetu, včasih s strahom, a opolnomočeni v raziskovanju skozi medsebojno sodelovanje.
Na temo festivala Ars Electronica, Komu pripada resnica?, se predstavljena dela odzivajo s pogledi na spremenjen odnos do lastništva planeta, narave, ljudi, idej in tehnologije. Raziskujejo družbene in okoljske teme, umetno inteligenco, prihodnost brez ljudi ter intimne refleksije o identitetah, spolu, moči in krhkosti posameznika.
Razstava vabi obiskovalce v zvočno-svetlobno krajino, ki šepeta o oddaljenem času Zemlje. To so naselile nove kulture, fungusi. Rastejo iz knjig, iz znanstvene enciklopedije fizike. Osredotoča se tudi na naš ZDAJ, kjer čutimo nelagodje posameznika pred svetom in prihodnostjo, ter poudarja zaupanje v skupnost bitij na planetu. Del razstave nas povabi v intimni prostor sredi javnega, v boudoir z rastlinami ter mnoštvom cikličnih tempov, ki jih kontinuirano generira instalacija animiranih video trenutkov.
Luka Carlevaris, študent prvega letnika magistrskega programa, fotografija | first-year master’s degree student, photography
Miha Godec, absolvent magistrskega programa, sodobne umetniške prakse, medtem že zelo dejaven in uspešen samostojni avtor | final-year master’s degree student, contemporary art practice and already a very active and successful freelance author
Anastasija Kojić, študentka drugega letnika magistrskega programa, sodobne umetniške prakse | second-year master’s degree student, contemporary art practices
Tamara Kostrevc, študentka drugega letnika magistrskega programa, sodobne umetniške prakse | second-year master’s degree student, contemporary artistic practices
Ana Logar, študentka tretjega letnika dodiplomskega programa, videofilm | third-year bachelor’s degree student, video film
Lazar Mihajlović, študent drugega letnika magistrskega programa, novi mediji | second-year master’s degree student, new media
Tamara Taskova, študentka tretjega letnika dodiplomskega programa, animacija | third-year bachelor’s degree student, animation
Prostorska video instalacija
Galerija Agorè, Gorica (IT)
Svetovi AvantGarden so virtualna okolja Tanje Vujinović, napolnjena z njenimi digitalnimi skulpturami, imenovanimi Proto-stroji. So glavni akterji v omrežjih permakulture AvantGarden. S sledenjem njihovim potem in protostrojnim povezavam, spremenljivim atmosferskim pogojem, ki jih nadzorujejo, podzemnim in zračnim vročim točkam ter raznolikim vodnim tokovom in fontanam dobimo vpogled v zapletena poetična in živahna igrišča, na katerih živijo ti biomimetični digitalni artefakti.
Tuja bitja, katerih rast smo sprožili že zdavnaj, so dosegla svojo neodvisnost, vključno z možnostmi samorazmnoževanja in regulacije ekosistemov. So znani in tuji, vabljivi in grozeči, zapeljivi in vzvišeni. Ti mehki in trdi biomimetični dejavniki, ki spominjajo na starodavne skulpture, prežete z več funkcijami psiholoških, mitoloških in religioznih akterjev ter regulatorjev družbe, ponujajo varno, stalno prihodnost in služijo kot nenavadno zatočišče običajnega življenja ter igriva arena za premislek o družbi.
Tanja Vujinović je leta 1999 diplomirala na slikarskem oddelku Fakultete za likovno umetnost v Beogradu, bila gostujoča študentka na Umetniški akademiji (Kunstakademie) v Düsseldorfu in leta 2010 doktorirala iz filozofije in teorije vizualne kulture na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru.
Multidisciplinarna umetniška praksa Tanje Vujinović vključuje ustvarjanje umetniških instalacij virtualne resničnosti, dogodkov, 3D kompozicij, ambientalne elektronike in tehno skladb. Tanja, ki živi v Ljubljani in od leta 1997 deluje v tujini, ustvarja umetniške projekte, ki so bili predstavljeni številnim ljudem po vsem svetu. Optimizem, pozitivna energija, enake pravice do zdravega življenjskega okolja in svoboda izražanja so nekatere od vrednot, na katerih temeljijo njeni umetniški projekti, medtem ko jih navdihuje znanost, zgodnje rave gibanje in vpliv tehnologije na človeštvo.
Njen najnovejši cikel novomedijskih umetniških del, imenovan AvantGarden, se osredotoča na naravo in tehnologijo, raziskuje različne teme, kot so fontana mladosti ali rajski vrt, pojav sintetičnih materialov ali odnosov v družbenih prostorih VR in rave kultura. Navdih najde v besedah svojih prijateljev ali popularni kulturi, navdihuje pa jo tudi znanost – znanost o nanostrukturiranih materialih, s plazmo obdelana voda, pridobivanje fuzijske energije ali tako imenovani »analogni tereni«, ki se nahajajo na Zemlji, vendar so narejeni za teste raziskovanja vesolja. Njene transcendentalne instalacije poskrbijo, da se počutimo dobro in smo usklajeni z našim okoljem, hkrati pa nas navdihnejo k razmišljanju o sebi, umetni inteligenci in nečloveških dejavnikih v svetu. Njene skulpture Proto-stroji, ki naseljujejo AvantGarden, so nosilci domišljije. So napredni, futuristični, večnamenski stroji.
Od leta 1997 so bila njena dela razstavljena v številnih galerijah in muzejih ter na festivalih. V zadnjih dvajsetih letih je prejela številne štipendije in sredstva za podporo projektov.
Predavanje
Xcenter
Podobno kot napadalec poskusi izkoristiti sleherno ranljivost spletne aplikacije, tudi spletni goljufi natančno nastavijo svoje vabe in izkoriščajo človeške ranljivosti. V svetu informacijske varnosti nas ravno lastnosti, ki so imanentno človeške, delajo tako ranljive. Slovenci se kibernetskih nevarnosti zavedamo šele takrat, ko zasebno ali poslovno doživimo kibernetski napad. Človeška komponenta je Ahilova peta, zato bo težko najti univerzalni recept, kako se v celoti zaščititi pred tveganji in nevarnostmi. Pomemben korak je že zavedanje, na katero karto bodo igrali napadalci. Predavanje o varnosti v omrežju je zato namenjeno osvežitvi znanja in ozaveščanju o ključnih vidikih varnosti v sodobnih digitalnih okoljih. V času, ko je digitalna povezanost nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja, je razumevanje varnostnih tveganj in ukrepov za zaščito podatkov ter omrežij izjemno pomembno.
Gregor Spagnolo je lastnik podjetja SSRD, d. o. o., ki se osredotoča na varni življenjski cikel in usposabljanje software razvijalcev. Je certificiran etični heker (CEH) in certificiran strokovnjak za varnost aplikacij (CASE) z več kot deset let izkušenj ter strokovnim znanjem na področju oblikovanja, implementiranja aplikacij in varnosti. Delo na varnostnem področju vključuje varnostne preglede, penetracije, analizo izvorne kode, varno programiranje, rudarjenje podatkov o varnostnih incidentih. Je podpredsednik oddelka za kibernetsko varnost pri Združenju za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije ter koordinator pri IKT, svetovalec za področje kibernetske varnosti za vladni CERT ter član upravnega odbora največje konference o kibernetski varnosti v Sloveniji BSides Ljubljana. Njegova ključna vloga pri tem projektu bo prispevati k dejanskim scenarijem primerov, najboljšim praksam in znanju kibernetske varnosti tako iz zasebnega kakor javnega sektorja. Poleg tega bo lahko, zaradi dostopa do zasebnih in javnih institucij, znanje in izkušnje prenašal iz projekta v sektor in obratno.
Predstavitev
Xcenter
Beseda pochen ima v nemščini več pomenov. Lahko gre za pokanje, na primer ko človek ritmično udarja ob neko površino. Neomajno vztrajamo pri svojih idealih. Če pomislimo na nekaj, kar nas navdihuje, nam razbija srce. Kadar smo zaskrbljeni, imamo utripajoč glavobol. V rudnikih pogorja Erzgebirge pa so rudarji desetletja drobili rudo.
Poleg vsega tega je Pochen tudi ime festivala za multimedijsko umetnost in njeno kulturno posredovanje v Chemnitzu. To je prostor za kritično in sodelovalno ukvarjanje s pretresi, ki vplivajo na našo družbo. Pochen je poslušanje, čutenje, gledanje in sodelovanje.
Kim Brian Dudek je od septembra 2021 sodelavec podjetja Spinnerei e.V. Po tem, ko se je preselil iz Halleja v Chemnitz, da bi bil tam, kjer se stvari dogajajo, je najprej delal v združenju za medijsko umetnost Werkleitz Gesellschaft e.V. (2019–2021). Po študiju političnih ved, filozofije in geografije si je nabral veliko izkušenj na vseh področjih kulturnega dela, vključno s kuratorstvom, produkcijo in razvojem prizorišč, zdaj pa se ukvarja s Pochenom, kjer po dveh intenzivnih letih skupaj z Benjaminom Grunerjem vodi projekt.
Predstavitev
Xcenter
V dobi, ko je resnica vse bolj izmuzljiva in subjektivna, študentje magistrskega programa Interface Cultures Univerze za umetnost v Linzu predstavljajo Resonating Selves, navdušujoče raziskovanje tega, kako naše identitete resonirajo in vplivajo na svet okoli nas. Ta umetniška dela, ki raziskujejo različne formate, od interaktivnih instalacij do potopitvenih doživetij, predstavljajo sodobne napetosti in kritično razmerje med našimi osebnimi resnicami in ustvarjanjem novih kolektivnih pripovedi.
Fabricio Lamoncha je umetnik, oblikovalec in raziskovalec iz Španije, ki trenutno živi v Avstriji. V svojih praksah raziskuje prepletenost medijske ekologije in bioetike. Od leta 2018 je doktorski raziskovalec na Univerzi za umetnost v Linzu. Je tudi član centra Art|Sci na univerzi UCLA (Los Angeles) ter soustanovitelj in organizator mednarodnih srečanj Leonardo Laser Talks Linz. Njegova dela so bila razstavljena na mednarodnih razstavah in nagrajena z mednarodno nagrado Art and Artificial Life International Award Vida14.
Mobilni planetarij
Rotunda Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica
Planetarij omogoča, da obiskovalci festivala doživijo popolnoma novo dimenzijo raziskovanja vesolja. Strokovni pedagogi mobilnega planetarija bodo udeležence popeljali na neverjetno popotovanje po zvezdnem nebu. Zainteresirani bodo spoznali meglice in galaksije v velikosti vesolja, svetove, ki bi lahko skrivali novo življenje, prve popotnike v vesolje, izvedeli pa bodo tudi, katere so največje zvezde na nebu in ali sonce vedno vzhaja na vzhodu. S pomočjo planetarija bodo lahko popolnoma simulirali gibanje nebesnih teles v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. S tem orodjem si bodo lahko ogledali nebo nad večino planetov in njihovih lun v našem Osončju. Doživeli bodo prehode planetov, simulacijo Sončevih in Luninih mrkov ter se bolj poglobili v spoznavanje drugih čudes vesolja. Poleg tega bodo obiskovalci izvedeli osupljive informacije o prostoru, ki nas obdaja.
V planetariju se lahko obiskovalci pripravijo na resnično edinstveno izkušnjo – ogled filmov v kupolni projekciji s kar 540-stopinjskim vidnim kotom. Ta izkušnja bo vsakemu posamezniku dala občutek, da je zvezda med zvezdami.
Performans
Kulturni dom Nova Gorica
REbirth / Ponovno rojstvo je avdio-vizualna predstava v živo, v kateri se slike v realnem času odzivajo na zvok in tako oblikujejo izjemno čustveno izkušnjo. Koncept »nič se ne uniči, vse se preoblikuje« je navdih za umetnika, ki raziskuje neskončno življenjsko spiralo vseh živih bitij: proces regeneracije, ki daje novo življenje. Gre za povabilo k trajnosti in osebni prenovi.
REbirth / Ponovno rojstvo raziskuje ozemlje, razpeto med različnimi zvočnimi in vizualnimi jeziki v sinestetičnem procesu med njimi. Kompleksne teksture, ostre melodije, evolucijski ritmi in izklesani zvoki, ki se združujejo z vizualnimi podobami, navdušujejo občinstvo in ga popeljejo na popotovanje po lepoti in kompleksnosti našega vesolja, v katerem je vse povezano.
Performans je posvečen ljubiteljem umetnosti in tehnologije, glasbenim navdušencem in vsem, ki se želijo potopiti v edinstveno čutno izkušnjo, ki zagotavlja trenutke čistega čudenja in navdiha.
Simone Bosco je italijanski skladatelj, producent, oblikovalec zvoka in glasbenik. Ima kompleksen osebni slog, ki ga je razvil na svojem umetniškem potovanju, in se dotika različnih izraznih področij. Kombinacija elektronskih in akustičnih komponent ga je pripeljala do tega, da je obogatil svoje zvočno obzorje, ki ga zaznamujeta raziskovanje in eksperimentiranje.
Med letoma 2000 in 2022 je izdal 15 glasbenih del (štiri od njih so bila izbrana med deset najboljših evropskih albumov leta). Napisal je glasbo za 18 dramskih del in pet kratkih filmov. Leta 2001 je zastopal Italijo na Mednarodnem bienalu v Sarajevu, leta 2002 pa je prejel nagrado Movin’ up italijanskega ministrstva za kulturo. Leta 2006 je igral in vodil 80 tolkalcev v mondoviziji na otvoritveni slovesnosti 20. olimpijskih iger v Torinu. Leta 2011 je ustanovil duo OZMOTIC, edino italijansko skupino, ki izdaja pri kultni londonski založbi Touch. Sodeluje z mednarodno priznanimi umetniki, koncertno pa je nastopal v prestižnih gledališčih in na festivalih v več kot 20 državah.
Avdiovizualni performans
Galerija Tir Mostovna
Sinestetično je avdiovizualni performans, ki združuje elektronsko glasbo in interaktivne abstraktne podobe. Gre za umetniško raziskovanje odnosa med slišnimi in vidnimi dražljaji, ki občinstvo vabi, da se poda na senzorično potovanje skozi zlitje zvoka in podob.
Predstavitev
Kulturni dom Nova Gorica
Oder360 je vzpostavitev novega tipa uprizoritvene umetnosti v virtualnem okolju. Verjamejo, da gre za potencial umetniškega žanra, ki predstavlja stik med preteklostjo in prihodnostjo, na svojevrsten način vzpostavlja reformo pogleda občinstva iz središča odrskega prizorišča ter tako vzpostavlja povsem nov pogled v uprizoritveni umetnosti. Z iniciativo ne namigujejo, da bi bilo treba nadomestiti klasičen pogled občinstva na uprizoritvene forme – vzpostavljajo vzporeden pogled, potencial in simulaker gledališča v novih okoljih in razširjenih, izvenodrskih okoliščinah. Smer pogleda brez dramaturškega okvirja postane izbira posameznega gledalca, neposredna bližina nastopajočih pa privilegij, ki mu do sedaj nismo bili priča. V navedenem mediju so v sezonah 2021 in 2022 izvedli več domačih produkcij, pripravljenih posebej za nov medij snemanja s 360-stopinjsko tehnologijo, premierno pa so v letošnji sezoni prikazali tudi avtorsko produkcijo skupine EN-KNAP Group, naslovljeno Ožigosani. Ogled predstave v virtualni resničnosti je odprl možnost za sestavljene dogodke, ki vključujejo VR izkušnjo predstave in reflektiran pogovor z ustvarjalci in moderatorjem – tovrstna hibridna oblika je postala osnova za uprizoritveni dogodek znamke Odra360. V razvoju odra vidijo potencial, ki v stičišču s tehnologijo preseže očitek, da smo v njeni resničnosti »skupaj sami« oziroma »sami skupaj«. S potopitvijo in participacijo občinstvo prehaja v občestvo, družabnost pa v družbenost.
Plesno skupino En-Knap je leta 1993 pod okriljem festivala Klapstuk v belgijskem Leuvenu ustanovil Iztok Kovač in jo leto kasneje v Ljubljani legitimiziral kot produkcijski zavod EN-KNAP. Mednarodno uveljavljeni produkcijski zavod je v evropskem prostoru uveljavil lastno estetiko in pritegnil mednarodno mrežo koproducentov. Program zavoda EN-KNAP vse od njegove ustanovitve finančno podpirata tudi Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo. Od leta 2009 zavod upravlja Center kulture Španski borci v ljubljanskih Mostah, kjer je domicil prvega stalnega ansambla za sodobni ples pri nas, plesne skupine EN-KNAP Group.
Delavnica upravljanja z droni
Xcenter
Vodijo: Elektro in računalniška šola Šolski center Ptuj, mentor in učitelj Franc Vrbančič ter dijaki Jaka Antolič, Alex Kaučevič, Jaka Janžekovič in Žan Emeršič
Delavnica podaja kratko zgodovino človeške želje preseči svoje omejitve, kar je človeštvo dosegalo z razvijanjem tehnologije. Osredotoča se predvsem na tehnologijo, ki pokriva človeško hotenje približati se pticam in poleteti. Govora bo o dronih – brezpilotnih zrakoplovih. Udeleženci bodo soočeni z dejstvom, da nabava drona in delo z njim ne pomeni le zabave, ampak tudi odgovornost. V ospredju delavnice bo tako odgovornost za načrtovanje varnega poleta, spoštovanje zasebnosti in predpisov, ki urejajo delo z uporabo dronov. Le odgovoren lastnik drona je namreč zagotovilo za varen polet. Udeleženci bodo v programskem jeziku scratch programirali dron Tello DJI, ki je namenjen predvsem uporabi v zaprtih prostorih. Spoznali bodo postopek nabave, varno delo z dronom in programiranje le-tega. V postopek dela z dronom bodo aktivno vključeni, kar bo zanje svojevrstno doživetje.
Delavnica 3D printanja in fotografije za otroke 8–14 let
Xcenter
Vodi: Matej Vidmar
Ali ste vedeli, da lahko svojo ustvarjalnost prenesete v tridimenzionalni svet? Na tej delavnici bodo obiskovalci raziskovali čudovit in čaroben svet 3D printanja in ustvarili svoje edinstvene PIXXELPOINT portrete.
S pomočjo najnovejše tehnologije bodo otroci spremenili umetniške zamisli v resničnost. Naučili se bodo, kako ustvariti 3D model svojega obraza ali kateregakoli drugega objekta. Nato bodo s pomočjo 3D tiskalnika modele pretvorili v resnične, oprijemljive umetnine. Na delavnici se bodo naučili osnov 3D modeliranja, spoznali osnove 3D printanja in se poglobili v proces ustvarjanja.
Fotograf Matej Vidmar je končal študij fotografije na Višji strokovni šoli ŠC Srečka Kosovela Sežana in dela na področju fotografije ter razvoja kreativnih praks. Njegove fotografije se pojavljajo v domačih in tujih publikacijah (Outsider, Delo, Primorske novice, Primorski dnevnik …) ter spletnih straneh, ki delujejo na področju kulture na Goriškem in širše v Sloveniji. Za Goriški muzej je izdelal fotografije za monografijo slikarja Slavka Furlana. Bil je uradni fotograf Kulturnega doma Nova Gorica od leta 2012 do leta 2020 in takrat dokumentiral vse njihove dogodke.
V zadnjem času raziskuje nove načine povezave fotografije s proizvodnimi procesi, kot sta 3D tiskanje in obdelava lesa z laserskim rezalnikom. Za Xcenter Nova Gorica je razvil in izdelal nove igre iz lesa in plastike. Fotografske izkušnje je povezal s projektiranjem in proizvodnjo igrač. Znanje predaja željnim novih izkušenj v Xcentru Nova Gorica.
Svetlobna gverila (svetlobna delavnica za študente)
Xcenter
Vodi: Matej Bizovičar
V svetlobni delavnici Kapsule se bo raziskovala kreativna moč svetlobe. Vsak udeleženec bo ustvaril svojo edinstveno svetlobno škatlo – kapsulo, ki bo navdih črpala iz nenavadnih in morda nezemeljskih oblik življenja. Ta tema se posredno povezuje z idejo postavitve jaslic, vendar jo bodo obravnavali skozi edinstven svet svetlobe. Na delavnici bodo uporabljali posebne UV barve in UV luči, da bodo kapsule obiskovalcev še bolj fascinantne in skrivnostne. Delavnice bodo potekale tri dni, vsak dan pa se bo ustvarjalnosti posvetilo vsaj osem ur. Mentorji se bodo prilagajali tudi urniku udeležencev, da bo delavnica potekala v najboljšem možnem tempu. Svetlobna delavnica bo izjemno ustvarjalno potovanje, na katerem bodo s svetlobo odkrivali nove dimenzije ustvarjanja. Kapsule bodo prava umetniška dela, ki bodo osvetlila domišljijo in navdihovala s svojimi stvaritvami. Obiskovalcem se bo tako svetloba odkrila na povsem nov način.
Matej Bizovičar je v letih od 1991 do 1995 obiskoval ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo, pri profesorju Gustavu Gnamušu. Od leta 1993 deluje kot vsestranski ustvarjalec v Avtonomnem kulturnem centru Metelkova mesto v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom in prostorskimi postavitvami. V zadnjih letih se uveljavlja tudi kot avtor številnih svetlobnih instalacij v javnih prostorih.
Delavnica za otroke od 6. do 15. leta
http://maliustvarjalci.si/
Udeleženci bodo spoznavali osnove robotike in programiranja s pomočjo vedno priljubljenih lego kock. Na urah lego ustvarjanja se bodo srečali z zanimivimi načrti, poučnimi nalogami in super idejami. Ustvarili bodo lego robote ter se naučili veliko s področja robotike in programiranja, se malce poigrali in ob tem neizmerno zabavali.
Mentor se bo na delavnici posvetil vsakemu posebej in mu dodelil delo, ki je zanj primerno. Pri delu bodo uporabljali računalnike/tablice in izobraževalne komplete LEGO WeDo ter Mindstorms. Delavnice so tako za tiste brez predhodnega znanja kot tudi tiste, ki so se naših delavnic že udeležili ter so si nekaj znanja s področja robotike in programiranja že pridobili, saj je kombinacij s kockami in programiranjem veliko in ne more se zgoditi, da bi zmanjkalo idej.
Vas muči radovednost? Pridružite se na delavnici in spoznajte lego robote, ki plešejo, pojejo, hodijo itd.
Podjetje Mali ustvarjalci že od leta 2015 navdušuje otroke, učitelje in starše v širši severovzhodni Sloveniji ter občasno tudi v drugih delih Slovenije. Organizirajo različne izobraževalne delavnice, namenjene učencem, dijakom in ostalim mladim ter učiteljem in ostalim odraslim. Zainteresirane izobražujejo na področju lego robotike ter programiranja in jih pripravljajo na samostojno delo z izobraževalnimi kompleti LEGO WeDo 2.0 in LEGO Mindstorms. V njihovi ponudbi pa je tudi organizacija tehničnih dni in interesnih dejavnosti za šole.
Delavnica elektronske glasbe za otroke 12+
Xcenter
Vodi: Andrej Kobal
Na delavnici bodo udeleženci spoznali najrazličnejše oblike elektronske glasbe z uporabo računalnika, sintetizatorjev, mešalne mize, DJ mikserja, MIDI kontrolerjev ... Otroci bodo glasbo izvajali tudi na napravah, ki so njim blizu, kot so pametni telefoni in tablica. Vse naprave bodo dobili na delavnici.
Spoznali bodo najrazličnejše aplikacije za ustvarjanje elektronske glasbe in na zabaven način posledično tudi kar nekaj glasbene teorije. Seznanili se bodo še z različnimi tehnikami ustvarjanja elektronske glasbe, kot so sampling (vzorčenje zvoka), sinteza zvoka, transformacija in efektiranje zvoka ter številne druge. Udeleženci bodo med seboj sodelovali in bodo, s pomočjo različnih inštrumentov, vključeni v sam proces ustvarjanja elektronske glasbe.
Andrej Kobal je slovenski skladatelj in oblikovalec zvoka. Leta 2010 je pridobil naziv producenta elektronske glasbe na mednarodnem inštitutu SAE. Leta 2013 je uspešno zaključil masterclass elektronske glasbe pri profesorju Robertu Girolinu na inštitutu Vivaldi iz Tržiča v Italiji. Andrej Kobal deluje na številnih področjih glasbenega ustvarjanja, med njimi so avtorske kompozicije, oblikovanje zvoka in kompozicije za filmsko glasbo ter gledališče, oblikovanje zvočnih instalacij ter oblikovanje po meri narejenih elektronskih virtualnih instrumentov. Za zvočno oblikovanje uporablja glasbeno programsko okolje Max MSP, s katerim izdeluje lastne virtualne inštrumente, ter tako oblikuje unikatne zvočne stvaritve. V programskem okolju Max MSP je tudi ustvaril virtualni inštrument za granularno sintezo zvoka GranuRise, ki mu je prinesel velik mednarodni odziv. Njegovo delo je bilo predstavljeno kot koncert, predavanje ali zvočna instalacija na številnih pomembnih koncertih, festivalih in institucijah tako doma kot v tujini.
Xcenter
Vodita: Filip Tomažič & Eszter Szentirmai, ustanovitelja podjetja Lioflor
Raziščite starodavni, a trendovski svet sušenja z zamrzovanjem! Na sprehodu od zgodovinskega konzerviranja hrane v Andih do vesoljske kuhinje agencije NASA se ta delavnica poglobi v bogato preteklost in sodobno uporabo liofilizacije. Predstavili vam bomo delovanje liofilizatorja: zamrzovanje, čarovnijo nizkega tlaka in zbiranje pare. V enem do dveh dneh boste dobili hrano brez vlage in nevtralnega okusa. Vendar ne gre le za znanost, temveč tudi za okus! Uživajte v liofiliziranem sadju, zelenjavi in celo sladoledu. Odkrijte ohranjanje prehrane in zmanjšanje količine odpadkov. Izzive, kot je poraba energije, lahko rešujete s pomočjo sončne energije. Pričakujte interaktivno dejavnost v slogu lego kock, ki je namenjena prehranskim navdušencem. Izdelujte edinstvene kulinarične dobrote: piškote s sladoledom, brownije z užitnimi cvetovi in še več. Odidite s svojimi stvaritvami in novo pridobljenim znanjem. Pridružite se nam v svetu užitne umetnosti – čakajo vas brezmejna domišljija ter presenetljivi, zdravi, naravni, barviti in okusni rezultati.
Filip Tomažič in Eszter Szentirmai sta ustanovitelja podjetja in par, ki živi v Solkanu na Primorskem. Spoznala sta se leta 2016 v Ugandi, v vasi Bubugo, pozneje pa sta prepotovala svet: delala sta v Kaliforniji, z nahrbtnikom prepotovala Latinsko Ameriko in Azijo, opravila usposabljanje za učitelja joge v Indiji, zadnja štiri leta pred selitvijo nazaj v Evropo pa sta preživela v Avstraliji, v divjini, kjer se jima je rodila deklica. Že eno leto živita v Novi Gorici, kjer sta se začela ukvarjati z liofiliziranim cvetjem. Papirje sta uradno uredila šele pred nekaj meseci, a že imata stranke z vsega sveta, drobno slovensko cvetje predvsem kupujejo Američani. Prodajata jih tudi peku poročne torte Meghan Markle in šefinji Ani Roš.