Ocena strokovne komisije pixxelpoint 2023

Festival Pixxelpoint 2023 v Novi Gorici je tudi letos nadaljeval s tradicijo inovativnosti in kreativnosti. Z razširitvijo na šest razstavišč je ponudil še bolj raznolik in bogat nabor intermedijskih umetniških del. Ocenjevalna komisija, v kateri so sodelovali dr. Peter Purg, Peter Tomaž Dobrila in mag. Petja Janžekovič, se je soočila z zahtevno nalogo ocenjevanja številnih izjemnih del, ki so bila predstavljena na festivalu.       PREBERI VEČ 

 

PROGRAM

 

ČETRTEK, 16. 11.

17.30 Predotvoritev (prva)
Tanja Vujinović: Svetovi AvantGarden
Galerija Agorè

18.30 Postanek pri Carinarnici
Ana Pečar: Urok zoper kačji pik, Alessandro Lupi: Mejni odsev
Carinarnica

19.00 Predotvoritev (druga)
Resonirajoče biti, razstava programa Interface Cultures
Vahid Qaderi in Razieh Kooshki: Sinestetično, performans
Galerija Tir Mostovna

20.30 Uradna otvoritev festivala ŽIVLJENJE V (O)MREŽJU
Pozdravni nagovor: Samo Turel, župan Mestne občine Nova Gorica
Festival bo uradno odprl mag. Marko Rusjan, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo.
Rotunda Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica
Odprtje razstave
Numen/For Use: Mreža
Mestna galerija Nova Gorica

 

PETEK, 17. 11.

10.00 Odprtje razstave z zajtrkom
Art Rebel 9: Virtualna skakalnica Planica, Boštjan Čadež: Line rider, Barbara Jazbec: Eerie Me, Nika Oblak & Primož Novak: Poljub
Xcenter

12.00 Študenti Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici: jaz ∞ mi (Ars Electronica 2023), odprtje razstave in predstavitev
Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici

14.00 Fabrizio Lamocha: Interface Cultures predstavlja: Rezonirajoči jazi, predavanje v angleščini
Xcenter

15.30 Kim Brian Dudek: Predstavitev multimedijskega festivala Pochen – pobrateno mesto Chemnitz, predavanje v angleščini
Xcenter

17.00 Sprehod po festivalskih razstaviščih s kuratorko Nino Jeza, javno vodstvo
Mestna galerija Nova Gorica, Xcenter, Galerija Tir, Carinarnica, Galerija Agorè

20.15 Zločini prihodnosti
Režija: David Cronenberg (Kanada, Grčija, 2022, 107 min.)
Futuristični film noir, biotehnološka nočna mora, s katerim se David Cronenberg vrača k svojim body horror koreninam. Parabola o napredku družbe in o stari gardi, ki mora izbirati, na katero stran zgodovine se bo postavila. Cronenberg izriše dihotomijo med državo in aktivisti, ki jih skuša zatreti, ter od protagonista pričakuje, da bo izbral svojo stran.
Kulturni dom Nova Gorica
Vstopnina: 5,5 €, 4,5 €

 

SOBOTA, 18. 11.

9.00–12.00 in 13.00–19.00 Odiseja, mobilni planetarij
Obiskovalci lahko doživijo popolnoma novo dimenzijo raziskovanja vesolja, saj jih bodo strokovni pedagogi popeljali na neverjetno popotovanje po zvezdnem nebu. Obiskovalci se lahko pripravijo na resnično edinstveno izkušnjo – ogled filmov v kupolni projekciji s kar 540-stopinjskim vidnim kotom. Ta izkušnja bo vsakemu dala občutek, da je zvezda med zvezdami.
Rotunda Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica

10.00‒12.00 Filip Tomažič in Eszter Szentirmai: Sušenje z zamrzovanjem – sprostite svojo ustvarjalnost s hrano, delavnica
Pridružite se nam pri raziskovanju fascinantnega sveta sušenja z zamrzovanjem, tehnologije, ki obstaja že tisočletja in ki v zadnjih letih doživlja trendovski razcvet. Delavnica se poglobi v bogato zgodovino in moderno uporabo te kulinarične umetnosti, od višav Andov, kjer domorodna ljudstva hrano konzervirajo z zamrzovanjem in sušenjem, do uporabe liofilizacije za vesoljsko prehrano v agenciji NASA.
Xcenter

14.30 Gregor Spagnolo: Varnost v (o)mrežju, predavanje
Podobno kot napadalec poskusi izkoristiti sleherno ranljivost spletne aplikacije tudi spletni goljufi natančno nastavijo svoje vabe in izkoriščajo človeške ranljivosti. V svetu informacijske varnosti nas ravno lastnosti, ki so imanentno človeške, delajo tako ranljive. Slovenci se kibernetskih nevarnosti zavedamo šele takrat, ko zasebno ali poslovno doživimo kibernetski napad. Zato je predavanje o varnosti v omrežju namenjeno osvežitvi znanja in ozaveščanju o ključnih vidikih varnosti v sodobnih digitalnih okoljih. V času, ko je digitalna povezanost nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja, je razumevanje varnostnih tveganj in ukrepov za zaščito podatkov ter omrežij izjemno pomembno.
Xcenter

16.00–18.00 Andrej Kobal: Pixxel glasbenik, delavnica elektronske glasbe za otroke 12+
Na delavnici, ki jo vodi Andrej Kobal, slovenski skladatelj in oblikovalec zvoka, bodo udeleženci spoznali najrazličnejše oblike elektronske glasbe z uporabo računalnika, sintetizatorjev, mešalne mize, DJ mikserja, MIDI kontrolerjev ...                                
Največje število udeležencev: 10
Obvezne prijave do 15. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.
Xcenter

18.00 EN Knap: Oder360, predstavitev in pogovor z občinstvom
Oder360 je vzpostavitev novega tipa uprizoritvene umetnosti v virtualnem okolju v obliki virtualizacije predstav in posebnega ogleda le-teh z VR očali, posnetih s 360° kamero iz središča odra. Mednarodno uveljavljeni produkcijski zavod je v evropskem prostoru uveljavil lastno estetiko in pritegnil mednarodno mrežo koproducentov.
Kulturni dom Nova Gorica

20.00 Simone Bosco: REbirth, performans
REbirth / Ponovno rojstvo je avdio-vizualna predstava v živo, v kateri se slike v realnem času odzivajo na zvok in tako oblikujejo izjemno čustveno izkušnjo.
Kulturni dom Nova Gorica

 

NEDELJA, 19. 11.

9.00–12.00 in 13.00–19.00 Odiseja, mobilni planetarij
Rotunda Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica

 

PONEDELJEK, 20. 11.

10.00–18.00 Matej Bizovičar: Svetlobna delavnica Kapsule, delavnica v mediju svetlobne umetnosti za študente
Pri večdnevni svetlobni delavnici Kapsule, ki bo potekala od 20. do 22. novembra 2023, bodo udeleženci raziskovali ustvarjalno moč svetlobe. Vsak bo ustvaril edinstveno svetlobno škatlo – »kapsulo«, ki bo navdih črpala iz nenavadnih in morda nezemeljskih oblik življenja.
Obvezne prijave do 15. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.
Xcenter

 

ČETRTEK, 23. 11.

19.00 Odprtje razstave izdelkov svetlobne delavnice Kapsule
Xcenter

 

PETEK, 24. 11.

16.00–17.30 Lego robotika za otroke, odprta delavnica za otroke od 6. do 15. leta
Obvezne prijave do 15. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.
Goriška knjižnica Franceta Bevka

20.15 Gran Turismo
Režija: Neill Blomkamp (ZDA, Japonska, 2023, 134 min.)
Vonj po zažganih gumah in bencinskih hlapih – stereotipen prizor, ko pomislimo na neizprosno moč pod pokrovom športnega avtomobila. A kako se to povezuje z izkušnjo tistih, ki visoke obrate in dinamično vožnjo živijo v virtualnem svetu? Je prehod med svetovoma možen? Film temelji na resnični zgodbi Janna Mardenborougha, ki je s svojimi izjemnimi sposobnostmi osvojil niz Nissanovih tekmovanj in postal pravi poklicni dirkač.
Kulturni dom Nova Gorica
Vstopnina: 5,5 €, 4,5 €

 

SOBOTA, 25. 11.

9.00–10.30 in 11.00–12.30 Lego robotika za otroke, odprta delavnica za otroke od 6. do 15. leta
Obvezne prijave do 15. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.
Goriška knjižnica Franceta Bevka

10.00‒12.00 Filip Tomažič in Eszter Szentirmai: Sušenje z zamrzovanjem – sprostite svojo ustvarjalnost s hrano, delavnica
Pridružite se nam pri raziskovanju fascinantnega sveta sušenja z zamrzovanjem, tehnologije, ki obstaja že tisočletja in ki v zadnjih letih doživlja trendovski razcvet. Delavnica se poglobi v bogato zgodovino in moderno uporabo te kulinarične umetnosti, od višav Andov, kjer domorodna ljudstva hrano konzervirajo z zamrzovanjem in sušenjem, do uporabe liofilizacije za vesoljsko prehrano v agenciji NASA.
Xcenter

10.00–14.00 Droni so med nami, spoznajmo jih pobliže, odprta delavnica upravljanja dronov
Mentor in učitelj Franc Vrbančič in dijaki ŠC Ptuj – Elektro in računalniška šola: Jaka Antolič, Alex Kaučevič, Jaka Janžekovič in Žan Emeršič
Droni so postali nepogrešljiv del našega vsakdana, zato je čas, da jih spoznate od blizu. Odprta delavnica upravljanja dronov vam ponuja edinstveno priložnost za raziskovanje sveta brezpilotnih letal. Skupaj bomo odkrivali, kako ti majhni letalniki spreminjajo našo perspektivo na svet.
Xcenter

15.00 Sprehod po festivalskih razstaviščih s kuratorko Nino Jeza, javno vodstvo
Mestna galerija Nova Gorica, Xcenter, Galerija Tir, Carinarnica, Galerija Agorè

20.15 Kreator
Režija: Gareth Edwards (ZDA, 2023, 134 min.)
Je res človek tisti, s katerim se pogovarjamo, ali je to AI? V samem središču filma je umetna inteligenca ter njene potencialne koristi in nevarnosti za človeštvo. Filmski protagonist potuje skozi futuristično vojno območje in se začne spraševati, kaj je sploh resnično. Kot družba smo ravno na tej točki, ko si postavljamo enako vprašanje.
Kulturni dom Nova Gorica
Vstopnina: 5,5 €, 4,5 €

 

ČETRTEK, 30. 11.

17.00 Sprehod po festivalskih razstaviščih s kuratorko Nino Jeza, javno vodstvo
Mestna galerija Nova Gorica, Xcenter, Galerija Tir, Carinarnica, Galerija Agorè 

 

DELAVNICE ZA ORGANIZIRANE SKUPINE

20 in 21. november

9.00–10.30 in 10.45–12.15 Izdelaj svoj PIXXELPOINT portret, delavnica 3D printanja in fotografije za otroke od 8. do 14. leta
Ali ste vedeli, da lahko svojo ustvarjalnost prenesete v tridimenzionalni svet? Na tej delavnici bodo obiskovalci raziskovali čudovit in čaroben svet 3D printanja in ustvarili svoje edinstvene PIXXELPOINT portrete. S pomočjo najnovejše tehnologije bodo spremenili umetniške zamisli v resničnost. Naučili se bodo, kako ustvariti 3D model svojega obraza ali kateregakoli drugega objekta. Nato bodo s pomočjo 3D tiskalnika modele pretvorili v resnične, oprijemljive umetnine. Na delavnici se bodo naučili osnov 3D modeliranja, spoznali osnove 3D printanja in se poglobili v proces ustvarjanja. Pridružite se in spremenite svoje ideje v tridimenzionalno resničnost! Pripravite se na nepozabno ustvarjalno izkušnjo!                            
Vodi: Matej Vidmar
Xcenter 

 

23., 24. in 30. november

9.00–10.30 in 10.45–12.15 Lego robotika za otroke, delavnica za otroke od 6. do 15. leta
Otroci bodo spoznavali osnove robotike in programiranja s pomočjo vedno priljubljenih lego kock. Pri delu bodo uporabljali računalnike in izobraževalne komplete LEGO WeDo 1.0. Delavnice so namenjene tistim brez predhodnega znanja in tistim, ki so se jih že udeležili ter si nekaj znanja s področja robotike in programiranja že pridobili.
Vodijo: Mali ustvarjalci
Goriška knjižnica Franceta Bevka

 

NINA JEZA

Nina Jeza je umetnostna zgodovinarka in kustosinja, ki deluje na področju vizualne in intermedijske umetnosti. Študirala je umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala pod mentorstvom profesorja dr. Leva Menašeja. Diplomsko delo z naslovom Cenzura v sodobni poljski umetnosti je pisala na Univerzi Adama Mickiewicza v Poznanu pod mentorstvom profesorja dr. Pawela Leskowicza. Raznolike delovne izkušnje si je pridobivala že v času študija.

Od leta 2012 je samozaposlena kulturna delavka, kustosinja, kuratorka ter pedagoginja. Dve leti (2013/2014) je bila hišna kustosinja galerije Media Nox, ki deluje pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor. Bila je idejna vodja projekta spletne galerije WEB NOX. Tri leta (2013-2015) je bila umetniško - programska vodja Mednarodnega festivala računalniških umetnosti MFRU. Od leta 2015 je aktivno pričela sodelovati z Multimedijskim centrom KIBLA v Mariboru, kjer je bila hišna kuratorka, pripravljala, kurirala in organizirala je različne razstave, projekte in dogodke.

Sodeluje v mednarodnih izmenjavah in projektih ter na razstavah in tudi na mednarodnih umetniških kolonijah. Podpisala se je pod številne uspešno izvedene dogodke ter objave v najrazličnejših elektronskih in tiskanih medijih, vključno s televizijskimi in z radijskimi prispevki. Je idejna vodja in organizatorka umetnostnega sejma art-MUS 2015-2022 (https://art-mus.si).

ŽIVLJENJE V (O)MREŽJU

Dihotomija sodobnega življenja, prepletenega z električno energijo, se ob nenehni skrbi za »zeleni preboj« vse bolj zapleta v lastno energetsko zanko: neznosna lahkost zelenega bivanja se pogreza vse globlje v živi pesek lastne pogube, saj postaja očitno, da zelena, ki jo ljubimo zeleno, v svojem bistvu (še) ne zmore najti ustreznega odgovora na tisto, kar nas resnično lahko skrbi: kam z vsemi odpadnimi zbirniki elektrike, kam torej z akumulatorji in litijevimi baterijami, ko se njihov življenjski cikel – ki seveda ni neskončen – enkrat zaključi.

Omrežja so postala neizogiben del našega vsakdana – od povezanih naprav, družbenih omrežij in globalnih komunikacijskih platform do spletnih skupnosti in virtualne resničnosti. Vse to vpliva na naše identitete, medsebojne odnose, umetniško ustvarjanje in družbeno interakcijo.

Letošnji Pixxelpoint tako raziskuje, na kak način se življenje v omrežju odraža v intermedijski umetnosti. Skozi raznolike umetniške izraze skušamo razkrivati, kako omrežja oblikujejo našo percepcijo sveta, kako se razvijajo družbene dinamike in kako se umetniki izražajo v digitalnem okolju.

Življenja si brez elektrike gotovo ne moremo več predstavljati. Lahko sicer sanjamo o »življenju izven omrežja«, o populističnem »life off the grid«, vendar nas realnost uči, da se daleč v gozdove naravnega stanja vrnejo lahko pravzaprav le izjemno redki izbranci. Vse preveč je namreč odvisno od štroma, da bi ga lahko z zamahom roke kar izločili, hkrati pa njegova vse večja poraba terja razmislek o načinih proizvodnje in predvsem shranjevanja električne energije. Bit in ne-bit sta tako dihotomično spojena v prekrivajočo se celoto, za katero ne vemo več točno, kje se prva začne in druga konča; še predobro pa vemo, ko katera izmed njiju umanjka. Bit žene ne-bit, da bi jo slednja recipročno napajala s svežo energijo, a le do stopnje, v kateri jo je treba nadomestiti z novo, še čistejšo in še bolj zeleno, da bi nazadnje samovznikle črne lise v obliki težkega ogljičnega odtisa iztrošenih baterijskih produktov morebiti romale v vesolje. Program SpaceX je – z malo domišljije – moč preoblikovati tudi v Space-Off dirko; ali nam Muskova »osvoboditev ptice«, torej velenakup Twitterja (danes X), ne kaže v smeri, ko bo treba začeti opravičevati vse večjo zalogo elektroodpadkov z njihovo orbitizacijo? Ali verjamemo, da gigantov ne zanima enormna prostranost vesoljskega prostora za futuristično megasmetišče? Če smo se iz zgodovine naučili karkoli, je to prav dejstvo, da se človeštvo ne zaustavi tam, kjer bi bilo potrebno, temveč šele tam, kjer ni več možnosti vrnitve. Altruizem na vekov veke premaguje empatijo.

Pridružite se nam na potovanju skozi »Življenje v (o)mrežju«. Gre v resnici za umetniške vizije, ki nas hočejo spodbuditi k razmišljanju o naši vlogi v tem digitalnem ekosistemu in tudi o načinih, kako lahko skozi umetnost ustvarimo povezave, ki presegajo digitalni svet. Ko se skušamo namreč zazreti v prihodnost, kjer elektrika in omrežja neločljivo povezujejo ter hkrati zamejujejo naša življenja, se moramo vprašati, kako – in če sploh – bomo skupaj soustvarjali bolj zeleno, trajnostno prihodnost.

Pixxelpoint 2023 tako raziskuje prav to dihotomijo, to povezavo med bitjo in ne-bitjo ter se sprašuje, kako lahko umetnost in tehnologija prispevata k razumevanju in reševanju teh izzivov ter na kakšen način bit in ne-bit sodelujeta v »vsakdanjem življenju«. S tem želimo okrepiti zavest o izjemnem vplivu novih tehnologij in potencialnih posledic v prihodnosti, ki naj bo še bolj povezana, trajnostna in navdihujoča.

In potem stvari in ljudje odhajajo – ali v neskončnost ali v maloro, to je prepuščeno očem, ki opazujejo. Ker izbira ni naša, ampak njihova. Mi bi radi le »uporabljali zeleno«, vesolje je pa tako ali tako – črno. Umažimo ga, da bo »tu spodaj« čisto.

Nina Jeza, Artists&Poor’s

Nagrada festivala Pixxelpoint

Tudi letošnji mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint prinaša nagrado, ki bo podeljena najboljšemu intermedijskemu delu/umetniku za inovativen pristop k sodobnim oblikam transdisciplinarnih umetniških projektov na presečišču znanosti, umetnosti in tehnologije. Za nagrado umetnik oz. umetniška skupina dobi možnost samostojne razstave v Mestni galeriji Nova Gorica v eni od naslednjih razstavnih sezon z razstavnim katalogom in razstavnino. Temeljni namen nagrade je spodbujanje intermedijske produkcije v Sloveniji in omogočanje predstavitev novodobnih umetniških smeri slovenski javnosti onkraj konvencionalnih okvirjev.

Razstavljena dela bo ocenila komisija v sestavi: Peter Tomaž Dobrila (KID Kibla, producent in intermedijski umetnik), dr. Peter Purg (izredni profesor, dekan na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in intermedijski umetnik) in mag. Petja Janžekovič (Artists&Poor’s, filozof in intermedijski producent). Najboljše delo bo razglašeno med festivalom.

Ocena strokovne komisije pixxelpoint 2023

Festival Pixxelpoint 2023 v Novi Gorici je tudi letos nadaljeval s tradicijo inovativnosti in kreativnosti. Z razširitvijo na šest razstavišč je ponudil še bolj raznolik in bogat nabor intermedijskih umetniških del. Ocenjevalna komisija, v kateri so sodelovali dr. Peter Purg, Peter Tomaž Dobrila in mag. Petja Janžekovič, se je soočila z zahtevno nalogo ocenjevanja številnih izjemnih del, ki so bila predstavljena na festivalu.

Letošnji Pixxelpoint je ponovno združil različne umetniške prakse in pristope, pri čemer je vsako od šestih razstavišč ponudilo edinstven vpogled v sodobno intermedijsko umetniško sceno. Komisija je bila pri ocenjevanju še posebej pozorna na to, kako posamezna dela in instalacije komunicirajo s temo festivala, kako izkoriščajo prostor razstavišč in kako se povezujejo z občinstvom. Pri oceni festivala kot celote in posameznih avtorjev je komisija upoštevala kompleksnost, inovativnost in družbeno relevantnost predstavljenih del. Prizadevanja organizatorjev, da še dodatno razširijo domet festivala s šestimi razstavišči, so dodatno poudarila pomembnost Pixxelpointa kot enega izmed prepoznavnih festivalov s področja intermedijske umetnosti pri nas.

S svojim impresivnim seznamom umetnikov in umetnic je Pixxelpoint 2023 ponovno potrdil vlogo enega ključnih stičišč intermedijske umetnosti. Med sodelujočimi so bili priznani kolektiv Numen/For Use (Sven Jonke, Christoph Katzler in Nikola Radeljković), ki so ustvarili »Mrežo«, ki učinkovito raziskuje meje med umetnostjo, oblikovanjem in arhitekturo, kar obiskovalcem festivala Pixxelpoint 2023 omogoča nepozabno izkušnjo. Ta instalacija ne le vzbuja občutek eksistence v omreženem svetu, ampak tudi spodbuja razmislek o naši lastni mreži medsebojnih odnosov in vplivu, ki ga imamo drug na drugega v skupnih prostorih, zato je strokovna komisija mnenja, da si zasluži posebno omembo.

Nadalje so med sodelujočimi slovenski umetniki Tanja Vujinović, Matej Bizovičar, Boštjan Čadež in Barbara Jazbec, svoje delo predstavljajo tudi Nika Oblak & Primož Novak ter Ana Pečar in kolektiv Art Rebel 9. Z mednarodne scene so festival obogatili italijanska umetnika Simone Bosco in Alessandro Lupi, skupina Interface Culture Linz v sestavi Danielius Marius Šermukšnis iz Litve, duo MAalex (Alex Fallica in Martina Pizzigoni) iz Italije, Ahmed Jamal in Simon Weckert iz Egipta in Nemčije, Linaá Pulido Barragán iz Kolumbije, Volkan Dinçer iz Turčije ter Iranca Vahid Qaderi in Razieh Kooshki.

Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici je prispevala dela študentov Luka Carlevarisa, Anastasije Kojić, Ane Logar, Tamare Taskove, Tamare Kostrevc, Lazara Mihajlovića in Miha Godeca, kar kaže na pomen festivala tudi za prihajajoče generacije umetnikov, hkrati pa je Pixxelpoint 2023 (ponovno) postavil visoka merila za intermedijsko umetnost in ponudil prostor za raznovrstne umetniške izraze, ki odsevajo trenutne trende in prihodnje smeri v umetnosti.

V okviru festivala, ki zastavlja vprašanja o 'Življenju v (o)mrežju', Barbara Jazbec s svojim delom 'EERIE ME', razstavljenim v Xcentru Nova Gorica, predstavlja sodoben in opazen prispevek ne samo na področju intermedijske umetnosti, temveč tudi v kontekstu širše umetniške prihodnosti. Ustvarjena v letih 2021–2022 v Linzu in Ogakiju, omenjena serija interaktivnih skulptur pomeni pravzaprav pionirski primer inovativne uporabe mešanih tehnik, ki presega tradicionalne meje med umetnostjo, tehnologijo in človeško izkušnjo.

Umetničino delo preizprašuje odnos med stvaritvijo in njenim ustvarjalcem skozi serijo bitij, ki utelešajo tako človeško kot nečloveško (robotizirano) podobo. Ta pristop odpira nove poti v razumevanju umetnosti in/ali tehnologije, ki prav zato presegajo zgolj funkcionalni vidik in segajo do globljih filozofskih razsežnosti. Barbarin značilen pristop k »hekanju« in spreminjanju igrač, ki postanejo bolj ali manj človeške, raziskuje ideje identitete, umetne inteligence in interakcije med človekom in tehnologijo. Delo je kompleksno in multipolarno v smislu uporabe različnih orodij in tehnik, vpletanje različnih elementov in struktur, vključevanje medijev ter ekstrapolacija posameznih ‘bitij’ v jukstapozicijo singularnosti fizičnega in medijev pa pripomore k ustvarjanju edinstvene, soodvisne in sestavljene entitete. Ta pristop omogoča enostavno uporabo tehnologije in vmesnikov, hkrati pa vzpodbuja kompleksno razmišljanje.

»EERIE ME« s svojimi bitji, ki "živijo" na podlagi interakcij z gledalci, poudarja pomembnost participatorne umetnosti v digitalni dobi. Umetnica s tem ne le postavlja gledalca v središče umetniškega procesa, temveč tudi raziskuje, kako lahko tehnologija služi kot sredstvo za ustvarjanje globljih in bolj osebnih umetniških izkušenj. Tozadevno je projekt tudi pomemben komentar na prihodnost tehnologije in človeško obsedenost z nesmrtnostjo. Jazbečeva raziskuje, na kak način nam lahko digitalne tehnologije obljubljajo novo vrsto nesmrtnosti, v kateri bi lahko bila naša zavest ohranjena na »vekomaj« in prenesena v nove, inovativne in morda prav zato tudi introvertirane oblike. Ta koncept ni aktualen le v kontekstu sodobnih tehnoloških umetniških raziskav, ampak odpira tudi vrata za etične in filozofske razprave o prihodnosti človeštva.

V slovenskem kontekstu delo predstavlja pomemben mejnik v razvoju intermedijske umetnosti, saj predstavlja načrten premik od tradicionalnih umetniških praks k bolj eksperimentalnim in tehnološko integriranim pristopom, vnaša dodatno svežino in inovativnost na slovensko intermedijsko umetniško sceno, hkrati pa odlično pozicionira Slovenijo tudi na mednarodnem področju sodobne intermedijske umetnosti.

»EERIE ME« je tako več kot le umetniško delo; gre za manifest o prihodnosti človeštva v sožitju s tehnologijo. Z umetniškimi robo-skulpturami in inovativno uporabo intermedijskih tehnik ne le razširja temelje nadaljnjega razvoja intermedijske umetnosti pri nas, ampak odpira nove možnosti za razumevanje in raziskovanje vse bolj kompleksnega odnosa med človekom in novimi tehnologijami ter predstavlja kreativen, samosvoj prispevek k umetniškemu izrazu in razpravi o prihodnosti človeštva kot taki.

SODELUJOČI UMETNIKI

Numen/For Use (Sven Jonke (DE), Christoph Katzler (AUS) & Nikola Radeljković (HR)),
Tanja Vujinović (SI),
Matej Bizovičar (SI),
Boštjan Čadež (SI),
Barbara Jazbec (SI),
Nika Oblak & Primož Novak (SI),
Simone Bosco (IT),
Alessandro Lupi (IT),
Ana Pečar (SI),
Interface culture Linz: Danielius Marius Šermukšnis (LT),
MAalex – Alex Fallica (IT) & Martina Pizzigoni (IT),
Ahmed Jamal (EGY) & Simon Weckert (DE),
Linaá Pulido Barragán (CO),
Volkan Dinçer (TR),
Vahid Qaderi, Razieh Kooshki (IR),
Art Rebel 9 (SI),
Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici (School of Arts, University of Nova Gorica): Luka Carlevaris (SI), Anastasija Kojić (SRB), Ana Logar (SI), Tamara Taskova (NMK/SI), Tamara Kostrevc (SRB), Lazar Mihajlović (SRB) in Miha Godec (SI)

DRUGI SODELUJOČI

Kim Brian Dudek (DE),
Andrej Kobal (SI),
Fabrizio Lamocha (E),
Gregor Spagnolo (SI),
Filip Tomažič & Eszter Szentirmai (SI),
ŠC Ptuj – Elektro in računalniška šola: Franc Vrbančič in dijaki Jaka Antolič, Alex Kaučevič, Jaka Janžekovič in Žan Emeršič (SI),
Mali ustvarjalci (SI),
Matej Vidmar (SI)

Kontakti

Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica

Vodja projekta: Pavla Jarc
Tel.: 05 33 540 11
direktor@kulturnidom-ng.si

Koordinator projekta: Mateja Poljšak Furlan
Tel.: 05 33 540 15
mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

Tehnični vodja: Tadej Hrovat
Tel.: 05 33 540 17
mgng@siol.net

Oblikovanje: BridA

Varovanje osebnih podatkov

Arhiv

2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021, 2022

Prenosi