Razstava interaktivnih del, galerija na Mostovna
Brida (Slovenija), Klemen Gorup (Slovenija), Balázs Kovács (Madžarska), Joost Nieuwenburg (Nizozemska), Denis Tomasini (Italija), Tsui Shan Tsang (Kitajska), Axel Vogelsang (Velika Britanija), Kurt Schlegel (Velika Britanija), Frank-Rainer Vollbrecht (Nemčija)

Razstava računalniških grafik, Kulturni dom Gorica
Tit Brecelj (Slovenija) - Izrezanci
Ewan Steel (Velika Britanija) - Collapsed form I, Developing form II
Bogdan Soban (Slovenija) - Apollo, Etna, Tsunami, Twins
Miriam Tagliati (Italija)- Senza titolo 1–4
Caitlin Masley (ZDA) - Two Towers, City 4ever, Airport 2 fortress, Frenchone
Šejma Prodanović, Milica Rakić (Srbija in Črna gora) - Visual Poetry

9.- 16. 12. 2005

Urnik Mestna galerija in Kulturni dom Gorica:
od 10. do 16. 12. 2005 od 9. do 21. ure.

Urnik Mostovna:
od 10. do 16. 12. 2005 od 14. do 21. ure.

petek, 9. december 2005

20.00 Otvoritev festivala v Mestni galeriji Nova Gorica

22.30 Otvoritveni party na Mostovni: BILK (drumnbassbreakbeat)
Vstopnina: 500 SIT
Hrvaški drumnbassbreakbeat bend BILK iz Zagreba sestavljajo Tin (kitara, korg, roland, dileji, vokal), Luka (bas, vokal), Janko (boben, sempli, vokal). Ekipo dopolnjujeta še Damir (mikser, roland) in Jasmina (VJ, koreografija). Odlična ritem sekcija bobnov in bas kitare se spogleduje z različnimi glasbenimi vplivi – od kraut-rocka, reaggea in občasnih hip-hop ritmov, vse do vznesenih funky, jungle in d'n'b beatov – in daje čvrsto ritmično podlago kitaristu, ki poleg kitare uporablja tudi zvoke analognih sintetizatorjev, razmazane vokale in številne semple. Celota je pisana in privlačna glasbena zmes, ki bi jo lahko označili za zmes post-rock aranžmajev in elektronske plesne ritmike (predvsem d'n'b). Z energičnimi nastopov v živo glasbeniki navdušujejo publiko in strokovno javnost. To dokazujejo tudi nekatere nagrade, ki jih je skupina prejela na glasbenih natečajih. BILK se lahko pohvalijo z zmago na Heineken Festu leta 2003 in predvsem z letošnjo zmago na Newcomer festivalu v Gradcu (lani so bili npr. zmagovalci Naio Ssaion). Poletje so fantje preživeli v studiu in za jesen napovedujejo svoj debitantski album za Moonlee Records.

sobota, 10. december 2005

17.00 Bogdan Soban (Slovenija): Generiranje slik z uporabo dekompozicije, predavanje
Mestna galerija Nova Gorica
Na področju ustvarjanje slik z računalnikom sta se glede na vlogo računalnika in avtorja uveljavila dva koncepta in sicer ustvarjanje slik z uporabo računalnika (computer aided art) pri katerem računalnik samo nadomesti platno, čopič in barve ter računalniško ustvarjanje slik (computer generated art), pri katerem ima računalnik vlogo kreativnega partnerja. Poleg bolj ali manj zapletenih algoritmov z obilico matematike je pri drugem primeru ustvarjanja izrednega pomena definiranje barvnega algoritma.
Soban bo na predavanju predstavil in demonstriral lasten računalniški program, ki omogoča uporabo različnih slik kot barvnih palet in nazorno predstavlja koncept tako, da generira slike v realnem času.

18.30 Martijn Veldhoen (Nizozemska): Dislocations / Premestitve, predavanje
Mestna galerija Nova Gorica
Predavanje je v angleščini.
Martijn Veldhoen je bil rojen leta 1962 v Amsterdamu. Med letoma 1979 in 1984 je študiral na akademiji Gerrit Rietveld v Amsterdamu, od leta 1999 do 2000 pa je bil gostujoči predavatelj na umetnostni akademiji Minerva v Groningenu in na HKA v Arnheimu. Predaval bo o eni osrednjih tem njegovega dela, o uporabi različnih in hibridnih lokacij za izražanje občutka odtujenosti. Veldhoen pogosto uporablja na filmski trak posnete lokacije oz. rekonstruirane lokacije z različnih koncev sveta. Uporablja jih tako, da njihova dejanska »lokacija« zgubi pomen. Lokacije skupaj tvorijo en »miselni ustroj«, za katerega se zdi, da je osvobojen dejanske lokacije, kar pa obenem ustvari občutek neumeščenosti, saj se le te vedno nanašajo na specifično lokacijo. Umetnik bo prikazal svoja dela zadnjih petih do šestih let, ki se ukvarjajo s tem načinom delovanja.

ponedeljek, 12. december 2005

20.00 celovečerni film
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Gaspar Noe: Irreversible (2002), celovečerni film (95 min), jezik: francoski
V glavnih vlogah: Monica Bellucci, Vincent Cassel, Albert Dupontel, Jo Prestia, Philippe Nahon.

torek, 13. december 2005

20.00 celovečerni film
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Vincent Gallo: The Brown Bunny (2003), celovečerni film (93 min), jezik: angleščina
V glavnih vlogah: Vincent Gallo, Chloë Sevigny, Cheryl Tieqs, Elizabeth Blake, Anna Vareschi.

sreda, 14. december 2005

15.00 - 19.00 Mednarodni simpozij
Moderator: Igor Španjol
DAMS, Univerza v Gorici (Italija), v bližini Kina Vittoria na Travniku, Bela dvorana
Piazza Vittoria 41, Gorica

Vuk Ćosić (Slovenija): Net.art nostalgija: anekdotska zgodovina prvih desetih let internetne umetnosti
Vuk Ćosić je bil rojen leta 1966 v Beogradu, živi in dela pa v Ljubljani. Je upokojen začetnik net.arta, soustanovitelj Nettime, Syndicate in Ljudmile ter mednarodno priznani junak spletne ustvarjalnosti. Je publicist, ki pogosto predava in razstavlja.
Pojavljal se je na prestižnih lokacijah, kot so beneški bienale; ICA v Londonu; Beaubourg v Parizu; Kapelica v Ljubljani; Kunstalle na Dunaju; Gugenheim v Benetkah; Walker v Minneapolisu; Lux v Londonu; Moderna galerija v Ljubljani; Microwave v Hongkongu; Digital Artlab v Tel Avivu; New Museum in Postmasters v New Yorku; MIT Medialab; ZKM v Karlsruhe; Artforum; Flash Art; Cahiers du cinema; Liberation; Guardian; NYTimes; in na mnogih drugih...

S prve roke boste slišali o tem, kako je med lizanjem sladoleda v Trstu leta 1996 definiral net.art, kako je leta 1997 prelisičil Ars Electronico in na festival pripeljal dodatno umetnino kot naročeno delo in kako je leta 1998 v bannfskem gozdu razglasil konec net.arta. Zelo možno je, da boste slišali še o drugih neizmerno pomembnih odkritjih. Udeležba več kot obvezna.

Olga Goriunova (Rusija): Ozrimo se na umetnost novih medijev
Olga Goriunova je sokustosinja sklopa festivalov programske umetnosti Read_Me (Moskva 2002, Helsinki 2003, Aarhus 2004, Dortmund 2005), soorganizatorka odlagališča programske umetnosti Runme.org in avtorica programa »Čarovnik za poslovilno pismo samomorilca za Microsoft Word« (Suicide Letter Wizard for Microsoft Word). Poleg tega je doktorska študentka na šoli za digitalno oblikovanje Media Lab na Helsinški univerzi za umetnost in oblikovanje, kjer raziskuje kulturno produkcijo, ki temelji na spletnih platformah. Napisala je veliko člankov o digitalni kulturi. Med drugim je učila na Pro ArteInstitute v Sankt Peterburgu v Rusiji in na Centru za sodobno umetnost v kazahstanskem mestu Almaty.

»Ozrimo se na umetnost novih medijev« je predavanje o kratki zgodovini programske umetnosti od njenih prvih definicij leta 2001 do leta 2005, ko se je začelo govoriti o njenem zatonu. Obdobje petih let je postalo povprečna življenjska doba za trende digitalne kulture. Pri kulturi novih medijev je nemogoče zaobiti teme, kot so novost in hitro staranje ter krog rušenja in ponovnega vzpostavljanja hierarhij. Predavateljica se bo dotaknila tudi drugih tem, ki so povezane z zgodovino programske opreme in spregovorila o različnih pogledih na ta segment digitalne umetnosti.

Valentina Tanni (Italija): Retro-bodočnost digitalne umetnosti.
Valentina Tanni je umetniška kritičarka, kustosinja, docentka. Zanima jo predvsem odnos med umetnostjo in novimi tehnologijami. Leta 2000 je ustanovila ExiWebArt, prvo italijansko rubriko, ki je namenjena tako imenovanemu net.art, (http://webart.exibart.com), nato pa leta 2001 še Random (http://www.random-magazine.net), dnevne novice o umetnosti novih medijev. Odgovorna je bila za Net oddelek razstave Media Connection (Rim in Milan, 2001), za razstave Netizens (Rim, 2002) in L'oading (Siracusa, 2003). Uči uporabno računalništvo na področju kulturno-zgodovinske dediščine na Fakulteti za humanistiko na univerzi La Sapienza v Rimu. Med drugim je tudi podpredsednica Exibart in Exibart.onpaper, (www.exibart.com), ureja webzine ekonomije kulture za Miss Marple (www.missmarple.it) in skrbi za zbirko knjig za založbo Deleyva (www.deleyva.it). Živi v Rimu.

Umetniki, ki se srečujejo s tehnološkimi sredstvi, čedalje pogosteje gledajo nazaj. Gledajo na preteklost znanosti, na že stare iznajdbe, ki niso več uporabne ali niso nikoli požele uspeha. Bolj kot bleščeča popolnost bodočnosti jih očarajo negotovosti sedanjosti in napake iz preteklosti. Preproste tehnologije, improvizirano inženirstvo, organski materiali in reciklirani materiali. A tudi novo vrednotenje umetnikov iz preteklosti, njihovo ponovno odkritje in novo tolmačenje. Vse to se prepleta s pogledom k avantgardi, ki ne pozna meja in časa.

Melita Zajc (Slovenija): I-reversible
Kariero Melite Zajc je zaznamovalo urednikovanje in raziskovanje medijev. Bila je urednica Mladine in kulturno-umetniških programov RTV Slovenija. Je doktorica antropologije in filozofije medijev. Na dunajski Akademiji uporabnih umetnosti je študirala vizualne medije, kjer je skrbela za sklop mednarodnih predavanj z naslovom Teorije vizualnega. Napisala je več knjig o medijih (v tisku je knjiga »Sodobne avdiovizualne kulture«) in objavlja v mednarodnih publikacijah (»Keep Him on The Phone, Human Body in the Realm of Technology« v Ars Electronica Facing the Future, MIT 1999). Zajc je trenutno vodja programa izobraževanja o novih medijih na RTV Slovenija, predava podiplomskim študentom na Inštitutu za humanistične študije (ISH) v Ljubljani in na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru. Je tudi predsednica strokovne komisije za medije in avdiovizualno kulturo slovenskega ministrstva za kulturo.

Gibanje proti času (nazaj) je bilo pogosto predmet raziskav predvsem takrat, ko je bilo predmet opazovanja tudi gibanje s časom (naprej) kot napredek ali revolucija (npr. v primeru reakcije proti industrijskemu razvoju v času romantike). Sočasnost obeh pojavov je nazorno prikazana v izrazu »retrogarda«, torej kombinacija retrogibanja in avantgarde. Gibanje nazaj pa je pravzaprav postalo možno šele z računalniki (možnost »razveljavi« je v zgodovini človeštva brez primere), zaradi česar se danes veliko bolje zavedamo, da ti dve vrsti gibanja nista simetrični. V predavanju bomo spregovorili o tem, kako se sodobna kultura sooča z nepovratnostjo življenja s pomočjo sodobnih filmov z nelinearno strukturo, še posebej s filmi dveh enfants terrible sodobnega filma Gasparja Noea in Vincenta Galla.

Cristiano Poian (Italija): Strojna retroestetika videoiger
Cristiano Poian je ustanovitelj projekta new.media.lab na goriškem DAMS, ki je del Videmske univerze. Ukvarja se z umetnostjo novih medijev, estetiko videoiger, spletno kulturo in s stičišči med pripovedjo in interaktivnostjo. Poian predava na Videmski univerzi in dela doktorat iz filmske teorije in tehnike, glasbe in avdiovizualne umetnosti. Piše za Cinergie, Videoludica.com in Videogiochi, njegova nova knjiga »Rez. L’estetica del codice« pa bo izšla v začetku leta 2006.
Sodobne videoigre se pogosto ukvarjajo s povezavo tega medija s preteklostjo tehnologije. Sodobno oblikovanje igric se ukvarja z intertekstualnostjo: velik del novih igric eksperimentira s fotorealizmom podob, vendar pa se nekaj avtorjev raje ukvarja s preteklimi reprezentacijami in simulacijskimi tehnikami.

20.00 Steven Lisberger: TRON (Disney 1982), celovečerni film (96 min)
Mostovna Na Mostovni bo predvajan prvi celovečerni film narejen v 3D tehnologiji, ki se sooča z neznanim svetom v notranjosti računalnika. Igrajo Jeff Bridges (Kevin Flynn/Clu), Bruce Boxleitner (Alan Bradley/Tron), David Warner (Ed Dillinger/Sark), Cindy Morgan (Lora/Yori) in Barnard Hughes (Dr. Walter Gibbs/Dumont).

četrtek, 15. december 2005

21.00 Multimedijski večer
Mostovna
Na ogled bodo postavljene animacije iz prejšnjih edicij Pixxelpointa. Večer bo dopolnila synth-pop glasba.

petek, 16. december 2005

19.00 Zaključek mednarodnega festivala
Kulturni dom Gorica (Italija)

Georg Holzmann: nogo0.2, avdio/video performans za računalnik in koncert
Med koncertom so naključni avdio in video vzorci vseh drugih performansov ter pavze posneti v rednih presledkih. Posneti zvoki in podobe se nato reciklirajo, zgoščajo in izginjajo iz njihovega premočrtnega časovnega konteksta. Obenem se predeluje veliko prejšnjih performansov. Performans je sestavljen iz šestih samostojnih stanj in med vsakim skupaj slišimo različne dele koncerta z različnimi zgostitvami. Tako nepripovedno zaradi obilice nedogajanja, zaradi sočasnosti časovno ločenih delov.

son:DA (video, prenosni računalnik), Marko Brumen (vokal), Miha Ciglar (mešalke), Andrej Hrvatin (tolkala), Samo Pečar (bas), Luka Prinčič (prenosni računalnik), Samo Šalamon (kitara), resonance data (gramofoni, mešalka): kompozicija za film- test.A, performans

Prva izvedba avtorske, miselne in tehnične naveze, ki se je začela vzpostavljati skozi »teste 1-4« oziroma avdio in video signale iz ljubljanske Moderne galerije in studia na frekvence radia MARŠ in Radia Študent. Tokrat bo celotna naveza prvič delovala v polnem številu v enotnem performativnem trenutku. Kompozicija temelji na pripravljenih in ne-pripravljenih delih, odprtem, tekočem sistemu prostega odklapljanja in vključevanja, dialoga, vodenja in sledenja. Izhodišče gibljivih slik je slovenski film, njegovi delci, njegov kontekst, tehnike, zgodovina in sedanjost ter interferenca zvočnega signala s-v sliko. Izhodišče zvoka so vsi prisotni in v določenem trenutku vklopljeni digitalni in analogni instrumenti, vmesniki oziroma deli celotne naveze. Zvok vpliva na sliko in slika na zvok, ljudje vplivajo na tehniko. Prosta komunikacija se začne pri sprejetju prisotnih vmesnikov v posameznikov notranji sistem.