Pixxelpoint 2021

PROGRAM

ČETRTEK, 11. 11. 2021

19.00 Odprtje razstave Globok globok gozd / Deep deep forest in uradna otvoritev festivala Pixxelpoint 2021
Mestna galerija Nova Gorica

Na razstavi se bodo predstavili:
Lavoslava Benčić (SI), BridA/Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica (SI), Ilya Dolgov (RU), fantastic little splash, Lera Malchenko & Oleksandr Hants (UA), Daryna Fes (UA), Gijeong Goo (KR), PLATEAURESIDUE - Eva Pavlič Seifert × Aljaž Celarc (SI), Robertina Šebjanič (SI)

21.00 Zergon: Avdio improvizacija v živo
KLUB Teater, Nova Gorica

Zergon pri avdio improvizaciji v živo uporablja različne modularne sintisajzerje (Buchla in Eurorack), efekte in posnetke z lokacij, s katerimi ustvarja imersivno, razvijajočo, prostorsko in poglobljeno atmosfero.

PETEK, 12. 11. 2021

17.30 Divja Slovenija
Režija: Matej Vranič (Slovenija, 2021, 83 min.), 6+
Dokumentarni film
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Novi film Mateja Vraniča (Ptice jezer) je čudovit dokumentarni prelet skozi bogastvo naravnega okolja v Sloveniji. Film predstavlja pestro favno in floro naših krajev, pri čemer se osredotoča na sesalce in ptice, prikazane pa so še nekatere zanimive vrste dvoživk, rib, žuželk in rastlin. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame in pod gladino Jadranskega morja. Odstirajo se nam osupljive podrobnosti iz živalskega sveta.

Vstopnina: 5 €, 4 €

19.00 Brane Zorman: Duh dreves | Dotik
Performans v živo v prostorskem 3D zvoku s slušalkami
Mestna galerija Nova Gorica

Skladba in performans Duh dreves | Dotik spekulira o zvočni komponenti življenja dreves in prevprašuje preplet posameznega dela rastline s kolonijo organizmov in skupnostjo gozda. Zvočni posnetki dajejo glas življenju drevesa v njegovem letnem in življenjskem ciklu, ki se začne in konča s tišino. Tišino pred spomladanskim pretokom drevesnih sokov in tišino po uničenju zaradi klimatskih sprememb, suše, požarov.

SOBOTA, 13. 11. 2021

17.30 Zverinice iz gozda Hokipoki
Režija: Rasmus A. Sivertsen (Norveška, 2016, sinh., 75 min.), 4+
Animiran film za otroke
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Lutkovni muzikal v tehniki lutkovne stop-motion animacije in po norveški književni klasiki o mišku Lenivšku, ki po gozdu Hokipoki pohajkuje s kitaro v roki in obiskuje prijatelje, ki se zavedajo pomena pravega prijateljstva! Basen, ki nas nostalgično spomni na Zverinice iz Rezije.

Vstopnina: 5 €, 4 €

19.30 Maša Jazbec: Kakšno prihodnost si predstavljate z roboti?
Predavanje
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Predavanje o sožitju in interakciji med človekom in robotom.

PONEDELJEK, 15. 11. 2021

18.00 Olena Kasperovych: Vodstvo po razstavi Globok globok gozd / Deep deep forest
Mestna galerija Nova Gorica
Vodenje v angleškem jeziku s konsekutivnim tolmačenjem v slovenščino.

TOREK, 16. 11. 2021

16.00 Lavoslava Benčić: Strojno učenje za kreativce
Delavnica: 13+
Goriška knjižnica Franceta Bevka
Omejeno število mest 10.
Sodelujoči naj s seboj prinesejo osebni računalnik.

Udeleženci/ke se med delavnico naučijo uporabljati algoritme za različne namene in primere s poudarkom na vizualnih kreativnih aplikacijah, kjer jim tehnologija strojnega učenja in generativnih neuronskih mrež omogoča neomejene kreativne in raziskovalne možnosti.

ČETRTEK, 18. 11. 2021

18.00 Olena Kasperovych: Vodstvo po razstavi Globok globok gozd / Deep deep forest
Mestna galerija Nova Gorica
Vodenje v angleškem jeziku s konsekutivnim tolmačenjem v slovenščino.

Osrednja razstava v Mestni galeriji Nova Gorica bo na ogled od 11. do 18. novembra 2021, vsak dan med 9.00 in 19.00.

Olena Kasperovych

Olena Kasperovych je kustosinja v Harkovu, v Ukrajini. Kot raziskovalka pri svojem delu preučuje teme, kot so dojemanje osebne in nacionalne identitete ter migracije rastlin v kulturnih kontekstih: raziskuje razumevanje domačega in tujega, prilagajanja in premikanja. Vodi projekt mednarodnih umetniških gostovanj, ki ga je zagnala v centru sodobne umetnosti YermilovCentre v Harkovu. Kot neodvisna kustosinja je postavila več projektov, ki so bili razstavljeni v Harkovu, Dnepru in Poznanu. Leta 2018 je kot pomožna kustosinja začela sodelovati z Liverpoolskim bienalom. Leta 2019 je sodelovala v programu Odyssee, ki ga izvaja francosko ministrstvo za kulturo. Leta 2020 je prejela štipendijo poljskega ministrstva za kulturo Gaude Polonia. Študirala je kulturne študije in umetnostno zgodovino v Harkovu in Lvovu.

Globoki globoki gozd

Na sredi našega življenja pota
sem se znašel v hoste mračni se goščavi,
ker ravno pot mi je preprla zmota.
Težko z besedo oživi v predstavi
ta hosta divja pred pekla obalo,
ki že spomin njen me v nov strah pripravi.
Še smrt od nje bolj bridka je le malo;
prej ko o rešniku v nji pa jel bom peti,
povem, kaj še oko je v nji zaznalo.
(Dante Alighieri, Božanska komedija, prevedel A. Gradnik)

Nezavedno: arhetip divjega, neukročenega gozda. Po Carlu Jungu je arhetip gozda pravzaprav prototip nezavednega, ki je že samo po sebi globoko, nedosegljivo in nedoumljivo. Gozd kot nekaj velikega, neznanega, neraziskanega in zatorej strašnega in nevarnega, nekaj podzavestno agresivnega, kraj, kjer že od pradavnine prebivajo naši demoni in strahovi, ki so zapisani v naš kolektivni spomin.

Potovanje junaka: Gozd kot kraj iniciacije in prehoda v zrelost. Gozd kot za človeka ogrožujoč kraj postane prizorišče, kjer je Junak(-inja) postavljen(-a) na preizkušnjo. V gozdu se Junak(-inja) spopade s svojim strahom in ga premaga, ob tem pa v svojem družbenem okolju pridobi nov status. Iniciacijski obredi, ki jih najdemo v mnogih tradicionalnih kulturah, imajo povezavo z gozdom.

Dilema Ericha Fromma, imeti ali biti, se tu razkrije z vidika soobstoja koncepta lastništva (agrikultura) in divje, nedotaknjene narave. Vprašanje prisvajanja narave je prisotno na vseh področjih našega življenja: od gradnje velemest do sajenja cvetlic v cvetlične lončke na okenski polici. Fotografsko prisvajanje narave v sodobni družbi postaja nekaj nezavednega in običajnega, nekaj, kar se razrašča in širi na vse vrste s fotografijo povezanih dejavnosti.

Alegorični gozd je »osnovna sestavina kaosa«, v tem »zelenem kaosu« si junaki prizadevajo izboljšati svojo človeško naravo. Vstop v temačni, začarani gozd je prehod, je vstop v svet smrti, kjer ležijo skrivnosti narave, ki čakajo, da jih razodenemo in doumemo. Ali lahko gozd predstavlja takšen izziv tudi sodobnemu človeku? Če domnevamo, da v očeh sodobnega človeka lastnosti »divjega« in »sovražnega« niso več utelešene v obliki gozda, potem se postavlja vprašanje: kaj ga je torej nadomestilo? Še bolj zanimivo je razmišljanje o »krajih prehoda« današnjega časa.

Ob vseh možnostih, ki se nam odpirajo danes, odkrivanje neznanih prostorov postaja vse težja naloga. Virtualno resničnost lahko vidimo kot nekakšno varno alternativo tega Junakovega potovanja, ki še vedno pričara občutek potovanja skozi prostor in »prehojene« poti.

Umetnike vabim k odkrivanju gozdnega fenomena kot manifestacije globine, nevarnosti, intimnosti, neznanega, divjine, obrobnosti, prehoda, iniciacije, zunanjosti, miru, harmonije, neprehodnosti, neprebojnosti, čistega.