Ta dvodelni program se poglobi v transformativni potencial prostorskega nadgrajevanja in časovnega razkroja. Gre za deloma okroglo mizo in deloma televizijsko poročanje, ki preči prepletene krajine ekonomskega špekuliranja, infrastrukturnih premikov in fluidnosti medijskega časa. Pri tem vzniknejo nove pripovedi, ki izpodbijajo in preoblikujejo naše razumevanje tehnološkega napredka in upravljanja. Ko umetniki razstavljajo in rekonstruirajo nove svetove, se razkroj sedanjega trenutka razprši v prihodnost, kjer osvetli nove časovnosti in prostore bivanja, medtem ko pospešimo v praznino.
Nepredvidljive investicije in valovi dezinvesticij določajo možnosti milijonov ljudi in zarezujejo meje naše živete resničnosti. V tej časovno-prostorski gubi metaverzuma lahko ambiciozno preoblikovanje kibernetskih svetov korenito posega v našo materialno realnost.
Ta okrogla miza raziskuje možnosti prostorske in arhitekturne nadgradnje tako v fizičnih kot digitalnih razsežnostih, pri čemer se osredotoča na tehnološko-družbene infrastrukture kot mostove med otipljivim in spekulativnim. Če je infrastruktura ideologija, ki postane trajna, potlej s tem, ko jo preoblikujemo s hibridnimi prostorskimi posegi, dobimo vpogled v alternative infrastrukturne vizije namesto žalovanja za izgubljenim nadzorom. Okrogla miza obravnava te odvijajoče se pripovedi v realnem času in preučuje digitalne artefakte iz prihodnosti, ki so iz svoje preteklosti prestavljeni v našo sedanjost skozi utripajoče portale.
Medijski artefakti s tem, ko oblikujejo naše dojemanje časa, slednjega razpirajo v razdobja, citate in preobrate ter izpodbijajo običajne predstave o proizvajanju in razkroju. Razkroj, ki še zdaleč ni zgolj propadanje, postane ustvarjalna sila, ki se upira primežu napovedovalnih, ekstraktivističnih logik, preseka linearno gibanje napredka in spodkoplje tradicionalne ideje o inovativnosti.
Razprava preučuje medsebojni vpliv tehnološkega razkroja in medijskega časa, pri čemer razkroj sprejme kot temeljni gradnik našega medijskega obstoja. Potencial tehnološkega razkroja raziskuje tako, da se giblje v prostoru preoblikovanja med tem, kar je bilo, in tem, kar še prihaja. Skupaj odpiramo poti do alternativnih časovnih tokov, v katerih bivanje in čas potekata na nove in drugačne načine.