Dominik Grdić (Michel Mesarić)
Z mapiranjem neuporabljenih lokalnih prostorov v Novi Gorici/Gorici, ki imajo potencial, da se jih v prihodnosti uporabi za umetniške ali kreativne prostore, in s snemanjem vzorcev zvočne atmosfere teh prostorov se avtor seznanja z
nedavnimi dogodki v mestu in državi. Posnetke teh zvočnih pokrajin zmeša v zvočno krpanko kot refleksijo trenutne družbene klime in jo predvaja v kabini na razstavnem prostoru.
Zvok reproducira samo z basi. Vibracije nizkofrekvenčnega
zvočnega spektra animirajo stene kabine, pri čemer močne nizke frekvence tresejo objekt ter tudi okolico. S tem se ustvari učinek močne energije, ujete v majhnem prostoru; gre za specifičen utrip mesta, ki skuša podreti nevidne ovire
in razširiti miselne horizonte, ki so te ovire sploh ustvarili.
Zvok kot taktilni material avtor pretvori v aktivno energijo, ki animira infrastrukturo posamične lokacije, v tem primeru razstavnega prostora na Pixxelpointu. Hkrati
simbolno vpliva na mesto in državo in špekulira o možni(h) prihodnosti(h), medtem ko deluje na podnivojih vidnega/slišnega/kognitivnega spektra.
Dominik Grdić je medijski umetnik in kulturni producent iz Reke,
ki se ukvarja s fotografijo, videom in avdiovizualnimi instalacijami. Trenutno kot programski koordinator sodeluje pri projektu Evropska prestolnica kulture - Rijeka 2020. Pred tem je več let vsakodnevno deloval kot kustos, vizualni
oblikovalec, organizator dogodkov in producent. V tem obdobju je samostojno organiziral več kot 45 razstav in več delavnic na temo izobraževanja o sodobnih umetniških praksah (fotografija, video, ulična umetnost, krajinska umetnost).
Njegova dela se pogosto ukvarjajo s kontaktom med arhitekturo in osnovnimi živimi elementi ter se neposredno odzivajo na svoje bližnje okolje. Za izhodišča Grdić uporablja vsakodnevne izkušnje, pogosto v okvir ujete trenutke, ki bi
bili v originalnem kontekstu spregledani.