PROGRAM

10. november

17.30 Pred-otvoritev (prva)
Galerija Agorè

19.00 Pred-otvoritev (druga)
Galerija Tir

20.00 Odprtje osrednje razstave ZAUPANJE & TVEGANJE in uradna otvoritev festivala
Cirkulacija 2: Stroj za izboljšanje sveta, Skupno dobro, performans
Ladies of the press: Fotoavtomat z zelenim ozadjem, sodelovalni performans
Mestna galerija Nova Gorica

21:00 Pixxel digestiv - ROLI & JOONDROID, pootvoritveno druženje
KC Mostovna

11. NOVEMBER

13.00–16.00 Ladies of the press: Fotoavtomat z zelenim ozadjem, sodelovalni performans
Mestna galerija Nova Gorica

17.00 Sprehod po festivalskih razstaviščih s kuratorko Nino Jeza, javno vodstvo
Mestna galerija Nova Gorica, Galerija Tir, Galerija Agorè

12. NOVEMBER

10.00–12.00 in 16.00-18.00 Zaupate lastnim čutom in zapisu svetlobe?, delavnici risanja s svetlobo
Tveganje kreativnega zapisa svetlobe se izvaja na javni površini ob manjku dnevne svetlobe. K zapisu so pozvani naključni mimoidoči. Z njihovo proaktivnostjo izbrano svetlobno telo postane likovno sredstvo. Preko analogne »Camere Obscure« in že pozabljenega kemijskega procesa – Polaroida tako nastane zapis svetlobe v prostoru in času.
Vodi: Matevž Paternoster
Obvezne prijave do 10. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.
Mestna galerija Nova Goric
a

10.00–15.00 Droni so med nami, spoznajmo jih pobliže, odprta delavnica upravljanja z droni
Udeleženci bodo spoznali postopek nabave, varnega dela z dronom in programiranja le-tega. V postopek dela z dronom bodo aktivno vključeni, kar bo za udeležence svojevrstno doživetje.
Delavnico vodijo: Elektro in računalniška šola Ptuj, mentor in učitelj Franc Vrbančič ter dijaki Anastazija Nograšek, Jaka Antolič, Žan Emeršič in Alex Kavčevič
Xcenter

16.30 Betina Habjanič: Projekt transparentnosti živalskih obratov
Predavanje o aktivizmu (video montaža)
Kulturni dom Nova Gorica

18.00 Thanasis Kaproulias: IIC – Mednarodne notranje katastrofe, avdiovizualni performans
Kulturni dom Nova Gorica

17. NOVEMBER

16.00–20.00 Parazit, delavnica za študente oz. mlade od 18. leta dalje
Udeleženci bodo ustvarili svetlobno instalacijo med gručo dreves. V zunanjem prostoru bodo poiskali gostitelja, ki se bo združil s parazitom.
Vodi: Katja Paternoster
Obvezne prijave do 15. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.
Mestna galerija Nova Goricay

19. NOVEMBER

9.30–12.00 Lego robotika za otroke, odprta delavnica za otroke od 6. do 14. leta
Obvezne prijave do 17. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.
Goriška knjižnica Franceta Bevka

10.00–15.00 Droni so med nami, spoznajmo jih pobliže, odprta delavnica upravljanja z droni
Delavnico vodijo: Elektro in računalniška šola Ptuj, mentor in učitelj Franc Vrbančič ter dijaki Anastazija Nograšek, Jaka Antolič, Žan Emeršič in Alex Kavčevič
Xcenter

15.00 Sprehod po festivalskih razstaviščih s kuratorko Nino Jeza, javno vodstvo
Mestna galerija Nova Gorica, Galerija Tir, Galerija Agorè

26. NOVEMBER

9.30–12.00 Lego robotika za otroke, odprta delavnica za otroke od 6. do 14. leta
Obvezne prijave do 24. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.
Goriška knjižnica Franceta Bevka

Delavnice za organizirane skupine
15. NOVEMBER

Fantastični biotop
Delavnica za otroke od 8. do 14. leta
Delavnica je namenjena mlajšemu občinstvu, otrokom od 8. leta dalje. Udeleženci bodo pod vodstvom mentorice razglabljali o tem, kaj je tista svetloba, ki ponoči sveti iz krošenj dreves in grmovja, ter kateri rastlinski in živalski svet se prebudi ponoči. Z reciklažo kinder jajčkov, slamic in novoletnih lučk bodo poustvarili svet, ki buri otroško domišljijo.
Vodi: Katja Paternoster
Mestna galerija Nova Gorica

17., 18., 24. in 25. NOVEMBER

Lego robotika za otroke
Delavnica za otroke od 6. do 14. leta
Otroci bodo spoznavali osnove robotike in programiranja s pomočjo vedno priljubljenih lego kock. Pri delu bodo uporabljali računalnike in izobraževalne komplete LEGO WeDo 1.0. Delavnice so namenjene tistim brez predhodnega znanja in tistim, ki so se jih že udeležili ter si nekaj znanja s področja robotike in programiranja že pridobili.
Vodijo: Mali ustvarjalci
Goriška knjižnica Franceta Bevka

Razstave

Osrednja razstava v Mestni galeriji Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica) bo na ogled od 11. do 26. novembra 2022 vsak dan med 9.00 in 19.00 razen ob nedeljah od 15.00 do 19.00.

Avtorji in dela: Moritz Wehrmann: Alter ego (verzija 2); Cirkulacija 2: Stroj za izboljšanje sveta, Skupno dobro; Andrej Štular in Janez Grošelj: Mesto – skica; Brina Ivanetić: Kalejdoskop; Nika Oblak & Primož Novak: Neskončnost (digitalna) in Od kod prihajamo? Kdo smo? Kam gremo?; Ladies of the Press: Fotoavtomat z zelenim ozadjem; Saša Bezjak, Jože Slaček, Jakob Vogrinec: Not Like Houdini

Postavitev v galeriji Agorè (Ulica Corso Verdi 95, Gorica (I)) bo na ogled od 11. do 26. novembra 2022 vsak dan od 16.00 do 20.00.

Avtorji in dela: Intermedijski projekti študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici - mentorja profesor Sašo Sedlaček, ALUO UL, in profesorica Rene Rusjan, AU UNG

Postavitev v Galeriji Tir (KC Mostovna, Cesta IX. korpusa 99A, Solkan) bo na ogled od 11. do 26. novembra 2022 od ponedeljka do petka med 14.00 in 19.00, ob sobotah in nedeljah pa med 12.00 in 17.00.

Avtorji in dela: STRAN 22: Soap Opera in Da me stesso non vegno

Druga festivalska prizorišča

Goriška knjižnica Franceta Bevka (Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica) – delavnice

Kulturni dom Nova Gorica (Bevkov trg 4, Nova Gorica) – predavanje, performans, delavnica

Xcenter (Delpinova 20, Nova Gorica) – delavnice

Nina Jeza

Nina Jeza je umetnostna zgodovinarka in kustosinja, ki deluje na področju vizualne in intermedijske umetnosti. Študirala je umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala pod mentorstvom profesorja dr. Leva Menašeja. Diplomsko delo z naslovom Cenzura v sodobni poljski umetnosti je pisala na Univerzi Adama Mickiewicza v Poznanu pod mentorstvom profesorja dr. Pawela Leskowicza. Raznolike delovne izkušnje si je pridobivala že v času študija.

Od leta 2012 je samozaposlena kulturna delavka, kustosinja, kuratorka ter pedagoginja. Dve leti (2013/2014) je bila hišna kustosinja galerije Media Nox, ki deluje pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor. Bila je idejna vodja projekta spletne galerije WEB NOX. Tri leta (2013-2015) je bila umetniško - programska vodja Mednarodnega festivala računalniških umetnosti MFRU. Od leta 2015 je aktivno pričela sodelovati z Multimedijskim centrom KIBLA v Mariboru, kjer je bila hišna kuratorka, pripravljala, kurirala in organizirala je različne razstave, projekte in dogodke.

Sodeluje v mednarodnih izmenjavah in projektih ter na razstavah in tudi na mednarodnih umetniških kolonijah. Podpisala se je pod številne uspešno izvedene dogodke ter objave v najrazličnejših elektronskih in tiskanih medijih, vključno s televizijskimi in z radijskimi prispevki. Je idejna vodja in organizatorka umetnostnega sejma art-MUS 2015-2022 (https://art-mus.si).

ZAUPANJE & TVEGANJE

Zaupanje in tveganje sta kot koncepta medsebojno izrazito povezana. Z zaupanjem gradimo medosebne in meddružbene odnose, vzpostavljamo ravnovesje med tistim, v kar verjamemo, in tistim, kar nam je tuje, predvsem pa z zaupanjem vstopamo v civilizacijski diskurz, ki v resnici povezuje oba koncepta. Brez tveganja namreč tudi zaupanja ni mogoče vzpostaviti, saj medosebni odnosi uspevajo le z nepristranskim in vzajemnim kompromisom, z odkritostjo, ki jo oblikujemo v okviru družbenih, kulturnih in drugih vplivov. Tvegamo, ko zaupamo, a hkrati ne moremo zaupati, če ne tvegamo. Bistvo zaupanja je prav upanje: upati si izbrati kompromis, ki preseže tveganje oziroma ki tveganje spremeni v določen odnos, skozi katerega vzpostavljamo bližino ali distanco, najsibo do drugih oseb, drugih predmetov ali drugačnega mišljenja.

Če nas je pandemija naučila česarkoli – in verjamemo, da nas česa vendarle je – je to dejstvo, da smo medosebne in s tem družbene ali socialne odnose jemali kot samoumevne. Kaj nam pa morejo, smo mislili še v začetku leta 2020. Zaupali smo znanosti, verjeli v odprto družbeno okolje, z veseljem tvegali socializacijo in razmišljali o napredku. Če smo v začetku pandemije še zaupali v splošno doktrino človeškega sočutja in glasno govorili o solidarnosti, smo bili hitro soočeni z nujo odločitve za tveganje: izolacija, prekuževanje ali cepljenje. Prepuščeni prostovoljstvu smo hitro dojeli, da ne zaupamo pravzaprav nikomur: ne sebi ne sočloveku in tudi ne strokovni javnosti. Ujeli smo se v zanko nezaupanja.

Zaupanje in tveganje sta tako prva definicija človekovega odnosa do nečesa, naj bo to medosebni odnos ali odnos med stvarmi ali pojmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega. Umetnost nedvomno je tisto »sredstvo«, ki s svojo estetsko vrednostjo in nepristransko sporočilnostjo nevtralno nagovarja tako posameznika kot družbo. Spremeniti človekov odnos do narave, umetnosti ali ljudi pomeni imeti kritičen, naklonjen ali odklonilen, torej pozitiven ali negativen odnos. In ker vsaka sprememba zahteva čas, se moramo soočiti z vprašanjem, kako tveganje za zaupanje nevtralizirati oziroma kako misliti »nov svetovni red«, znotraj katerega so se zaradi pandemije spremenili družbeni odnosi v toliko, da jih ni več mogoče prepoznati.

Umetnost – še posebej intermedijska – nosi v sodobnem času veliko odgovornost. Če želimo namreč ponovno vzpostaviti ravnotežje, najsibo družbeno, pojmovno ali civilizacijsko, bomo morali zgraditi zaupanje na tveganju, ki nas najbolj zadane: tveganju, da zdrsnemo v brezno apatičnosti in avtoimunske hipokrizije, v katero nas nezadržno vleče pandemija, ki ji še kar ni videti konca. Če torej sprejmemo hipotezo, da je s pomočjo angažirane in artikulirane umetnosti moč vsaj ponovno odpreti medčloveški diskurz in ga takorekoč utiriti, spraviti nazaj v orbito, je zdaj pravšnji trenutek za to. Nižje, kakor smo, je namreč težko pasti. Zaupati v moč sporočilnosti umetnosti, ki nase prevzema tveganje, da tudi sama ostane nerazumljena, a kljub temu vztraja, je subtilna naloga. Umetnost se s tem vrača h koreninam: omogočiti nujni temelj za prevetritev družbene odgovornosti, ki jo nenazadnje na svojih ramenih nosi prav vsak izmed nas. In kdo bi lahko kritično, z umerjeno distanco in intimnim vpogledom to opravil uspešneje kot umetnost? Odločitev za tveganje znotraj umetniškega diskurza je tako hkrati odločitev za upanje. Upati si spet zaupati.

Nina Jeza

Nagrada festivala Pixxelpoint

Letošnji mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint prinaša nagrado, ki bo podeljena najboljšemu intermedijskemu delu/umetniku za inovativen pristop k sodobnim oblikam transdisciplinarnih umetniških projektov na presečišču znanosti, umetnosti in tehnologije. Za nagrado umetnik oz. umetniška skupina dobi možnost samostojne razstave v Mestni galeriji Nova Gorica v eni od naslednjih razstavnih sezon z razstavnim katalogom in razstavnino. Temeljni namen nagrade je spodbujanje intermedijske produkcije v Sloveniji in omogočanje predstavitev novodobnih umetniških smeri slovenski javnosti onkraj konvencionalnih okvirjev.

Razstavljena dela bo ocenila komisija v sestavi: Peter Tomaž Dobrila (KID Kibla, producent in intermedijski umetnik), dr. Peter Purg (izredni profesor, v. d. dekana na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in intermedijski umetnik) in mag. Petja Janžekovič (Artists&Poor’s, filozof in intermedijski producent). Najboljše delo bo razglašeno med festivalom.

OCENA KOMISIJE

Festival Pixxelpoint, ki je potekal med 10. in 26. novembrom 2022 v Novi Gorici, je ponovno postregel s prijetnimi in inovativnimi presenečenji. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali dr. Peter Purg, Peter Tomaž Dobrila in mag. Petja Janžekovič je tako imela težko delo, saj je med sodelujočimi 32 umetniki in skupinami izstopalo več umetniških del in instalacij, ki bi si gotovo zaslužile nagrado. A ker je seveda nagrajenec lahko le eden, se je komisija odločila, da festival in spremljevalne razstave, postavljene na treh lokacijah, oceni dvoznačno: najprej kot festivalsko celoto, nato pa še na podlagi predstavljenih avtorjev in njihovih del.

Pixxelpoint 2022 z naslovom Zaupanje & tveganje je letos potekal pod kuratorstvom Nine Jeza, ki se po obdobju MFRU-ja (2013–2015) in Kiblixa (2015–2018) tokrat z izborom in predvsem konceptualno vrača, kot je zapisala v predstavitvi, »h koreninam: omogočiti nujni temelj za prevetritev družbene odgovornosti, ki jo nenazadnje na svojih ramenih nosi prav vsak izmed nas.« Festival, ki je konglomerat umetniških del, instalacij, performansov in kreativnih delavnic, je senzibilno vpet v družbeno okolje vključenih umetniških prostorov ter z močjo sporočilnosti umetnosti gotovo predstavlja zanimivo nadaljevanje sicer že tradicionalnega (letos je na sporedu že 23. izvedba) interdisciplinarnega medijskega festivala. Na treh lokacijah se predstavlja 32 umetnikov oziroma umetniških skupin, ki skupno noto iščejo v dojemanju preteklosti in sedanjosti, torej v formiranju komplementarnega odgovora na vprašanje, ki je danes – po obdobju pandemije in med še trajajočo vojno v ne-posredni soseščini – postalo izrazito aktualno: kako preseči tveganje zatona »svobodnega« sveta, ki ga pač nujno vežemo na čisto človeško zaupanje?

Sodelujoči umetniki odgovore iščejo v najrazličnejših smereh: od klasičnega recikliranja do ponovne uporabe, od večplastnih disonanc do postopnih kulminacij, od nevrofiziologije do empatije, od intimnosti do kolektivnosti, od metaforičnosti do uzurpacije, od kalejdoskopije do kakofonije ter od simbolizma do realnosti. Postavitve na vseh treh lokacijah so prepričljive, sodobne, boleče razkrivajoče in hkrati polne optimizma, če smemo tako reči – svet, v katerem s(m)o se znašli, gotovo ni več daleč od panoptičnega kubrickovskega post-univerzuma, v katerem smo pod nadzorom vsi in vse, čeprav nas skušajo tozadevni Vodje prepričati, da smo z neoliberalizmom in demokracijo »končno« ujeli svež veter in zajadrali univerzalni osvoboditvi naproti.

Ocenjevalna komisija je, kot rečeno, sprejela konsenzualno odločitev in se na podlagi videnega odločila, da nagrado podeli dvojcu Andrej Štular in Janez Grošelj, sicer članoma Svetlobne gverile. Prevladalo je mnenje, da sta omenjena avtorja med predstavljenimi deli najbolj prepričljiva tako v konceptu kot tudi izvedbi, pa četudi ne gre za kompleksno računalniško in s tem izrazito inovativno intermedijsko ali novomedijsko umetnost. Konceptualno je delo povezano z zgodovino gledališča senc, ki obstaja v različnih kulturah od Azije do Balkana in ki ga umetniška socializacija vsakič predstavlja in adaptira za lokalno uporabo. V primeru instalacije Mesto – skica sta avtorja zasnovala »celostni prostorski ambient s številnimi detajli, kamor se med statične podobe vrinja niz gibljivih elementov in vsakovrstnih strojnih mehanizmov, ki gledalcu s svetlobo, sencami in zvokom pričarajo dinamično kakofonijo sodobnega mesta.« Že omenjeno »gledališče senc« je dopolnjeno še z arte-povera navdihnjenim delom, ki dovolj subtilno so-postavlja senčni ready-made orodni zapis UTOPIA na levi ter veduto mesta na desni, ki jo tako zvezno kot bliskoma ob osvetlujejo (ali pa osenčujejo) reciklirani »LOW-FI« elektronski elementi.

Ocenjevalna komisija je tako mnenja, da bi bila lahko samostojna produkcija Andreja Štularja in Janeza Grošlja v Mestni galeriji Nova Gorica odlična priložnost, da samostojno produkcijo dodatno nadgradita s še globljimi raziskovalno-tehnološkimi intermedijskimi raziskovanji, kar bi jima omenjeni prostor vsekakor omogočil. Avtorjema ob tej priložnosti tudi čestitamo za vizualno zares dovršeno in prostorsko odlično vzpostavljeno ready-made instalacijo, ki bo – kakor smo prepričani – v samostojni obliki in celostnem pristopu ter zapolnitvi fantastičnega krožnega ambienta MG Nova Gorica navdušila bodoče obiskovalce.

Umetniki in sodelujoči
Thanasis Kaproulias
Moritz Wehrmann
STRAN 22
Cirkulacija 2: Iva Tratnik, Tatiana Kocmur, Ryuzo Fukuhara, Stefan Doepner, Borut Savski
Andrej Štular & Janez Grošelj
Brina Ivanetič
Nika Oblak & Primož Novak
Ladies of the Press*: Ana Čavić, Renée O’Drobinak
Saša Bezjak, Jože Slaček, Jakob Vogrinec
Betina Habjanič
Intermedijski projekti študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici
Mali ustvarjalci
Elektro in računalniška šola Ptuj
Katja Paternoster
Matevž Paternoster
Kontakti

Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica


Vodja projekta: Pavla Jarc
Tel.: 05 33 540 11
direktor@kulturnidom-ng.si

Koordinator projekta: Mateja Poljšak Furlan
Tel.: 05 33 540 15
mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

Tehnični vodja: Tadej Hrovat

Oblikovanje: BridA


Varovanje osebnih podatkov
Arhiv
Prenosi

Festival so omogočili

Projekt je sofinanciran s strani javnega zavoda GO! 2025 - Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica

Partnerji

Sponzorji

Medijski sponzor