Kolektiv je bil ustanovljen leta 1996 na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah, kjer so člani Tom Kerševan, Sendi Mango in Jurij Pavlica tudi doštudirali. Njihovo delo temelji na razmišljanju o procesih in vlogah v okviru sodobne umetnosti, na načelu umetniškega povezovanja in skupinskega delovanja, na raziskovanju in projektih, ki vključujejo sodelovanje z raznimi drugimi umetniki, strokovnjaki, ustvarjalci. Označuje jih angažirano delo v lastnem kraju, številne povezave z raziskovalnimi inštituti in univerzami, uspešni nastopi v tujini ter lasten program artist in residence
Kako bi lahko opredelili umetnost v nastajanju? Kot napredek, evolucijo, odsev aktualnosti, izum, razvoj, provokacijo? Tudi če se odločimo za eno od naštetih možnosti ali pa vse, sledijo spet vprašanja. Kaj je aktualnost, napredek in kako ga lahko opredelimo v povezavi z umetnostjo? Za umetnost v nastajanju sicer imamo besedo. Imenujemo jo sodobna umetnost. Ampak to ne pove nič o dinamiki, o nastajanju. Opredeljuje le trenutek, čas, v katerem se pojavlja. Praktično je to le kazalo oziroma časovno omejen katalog umetniških dosežkov. Ampak vseeno nečesa ne moremo prezreti. Sodobna umetnost je pojem, ki pripada sedanjosti, zato je odvisna od preteklosti kakor tudi od projekcije v prihodnost.
Z iskanjem vzgiba za opredelitev teme letošnjega Pixxelpointa nismo imeli težav, te so se pojavile pri iskanju primerne besede ali besedne zveze, ki bi zajela, kar smo želeli izpostaviti. Defragmentacija je sicer pojem, ki izhaja iz tehnologije, natančneje iz računalniškega sistema hranjenja podatkov, kjer gre za preurejanje informacij za doseganje hitrejših časov podajanja le-teh. Ob razmisleku pa je ta način optimizacije pravzaprav izkoristek oziroma smotrna izraba potenciala, ki ga takšna naprava ima. Potencial pa ni le nekaj, kar je končno načrtovano skupaj z izdelkom in ima svojo maksimalno ali končno vrednost. Pogojen je sicer z določenimi parametri, določajo pa ga le potrebe in inventivnost oziroma kreativnost. S preurejanjem zapisa podatkov na računalniškem disku tako ob upoštevanju okolja naprave in zgodovine zapisov ustvarjamo nova električna stanja, ki pomenijo boljšo napravo in napredek glede predhodnega stanja. Tudi čas in prostor, ki ga sodobna umetnost zaseda in izrablja za lastno manifestacijo, ima svoj potencial. Umetnik ga z ustvarjalnostjo preureja v drugačne miselne in materialne strukture. Črpa iz omejenega prostora in časa le zato, da v danem in možnem trenutku povzroči spremembo, ki ni nepomembna, saj pomeni napredek, kakor smo zgoraj ugotovili. Defragmentacija je zato beseda, ki v skupini predstavljenih del in umetnikov izpostavi proces kot nekaj, ki nujno z upoštevanjem predhodnega stanja pomeni izboljšavo, izum, umetnost.
Samurajski rez, ki ga umetnik Kensuke Koike s kirurško natančnostjo zareže v stare fotografije, ima učinek časovnega stroja. Podoba, vzeta iz preteklosti, postane naenkrat aktualna. Vizija, ki vodi umetnika skozi kompleksno raziskovalno delo, ne temelji le na lastnih individualnih izkustvih v odnosu s tako imenovano skupno družbeno zavestjo. Večno vprašanje originalnosti in izuma v polnem pomenu besede ostaja še vedno brez odgovora. Tako kot v znanosti se tudi v umetnosti ideje in vsebine jemljejo iz že obstoječega, iz nekakšne skupne skrinjice. Carl Gustav Jung je že pred stoletjem pisal o kolektivni podzavesti, njegova ideja o nekakšnem arhetipu skupnega poznanja je danes še kako sodobna. Družbeni odnos do umetnosti je kot dopolnjevanje velike enciklopedije, ko dodamo nekaj novega, pa čeprav je to le en odstavek, je potrebno veliko stvari ponovno napisati in spremeniti. Prav zato dojemanja sodobne umetniške dinamike ne moremo opredeliti le s trendi, ki se vseskozi oblikujejo in poskušajo usmerjati našo predstavo o umetnosti. V sodobnem umetniškem IZ.UMU, kot navaja Jani Osojnik, je zajeto veliko več. Kritični razmislek ni le odsev sedanjosti v odnosu z izkušenim, ampak je nenehno sestavljanje fragmentov v celoto, in šele ko je ta sestavljena, lahko izkusimo njeno bistvo. Sestavljanje tako imenovane celote se ne odvija le v skrivnostnem ustvarjalnem procesu umetniškega dela, ampak tudi v našem dojemanju tega. V navidez zelo zapleteni sestavljanki se skoraj vedno skriva enostavno sporočilo, ki je večkrat definirano kot nekaj genialnega. Dejstvo je, da je ta genialnost dosežena le takrat, ko družba v celoti dojame umetniško sporočilo kot del aktualne skupne zavesti, kot da so bili vsi fragmenti postavljeni na pravo mesto in je bila informacija v celoti posredovana. To so sanje vsakega umetnika, v praksi pa se dogaja nekaj drugega. Umetniško dejanje se dojema postopoma prek desetletij ali celo stoletij, ko družba postane dovolj zrela, v večini primerov pa takrat, ko se umetniško delo ponovno predstavi v drugačnem kontekstu. Za primer lahko uporabimo besede in njihov pomen. Te obstajajo že tisočletja, za nas so nekaj vsakdanjega, sestavljene so iz črk, abecede, ki je dosegljiva vsakomur, pa vendarle, ko jih nekdo postavi v pravo kombinacijo in jih uporabi na pravem mestu ob pravem času, lahko njihova moč spreminja tok zgodovine.
Pričujoča edicija Pixxelpointa je osredotočena na pomen in pomembnost črpanja iz preteklega, že ustvarjenega, že izmišljenega. Izpostavlja zmožnost, ki jo imajo že opredeljene stvari in misli v umetnikovem okolju in zakaj so skozi transformacijo ti pogoji pomembni pri ustvarjanju novega. Govori tudi o razumevanju in dojemanju umetniškega izdelka, saj ta pogosto vključuje že znane pojme. Problematizira zaznavanje prostora in časa v odnosu z najnovejšimi odkritji in ju postavlja v dialog s prihodnostjo. Kako lahko razumemo to, da je letos prvi umetni satelit zapustil naše osončje in vstopil v medzvezdni prostor? To nam poskušajo povedati Špela Petrič, Miha Turšič in Maja Murnik s projektom Voyager/140 AU. Vpogled v to, kako so si snovalci prihodnosti zamišljali današnjo sedanjost pred več kot dvajsetimi leti, pa nam razkriva projekt OutPut avtorjev Marotta & Russo. Pri izboru umetnikov smo se zavestno postavili tudi v vlogo naključnega opazovalca in upoštevali okolje, iz katerega in v katero je postavljen festival.
S kolektivnim spominom lokalnega okolja se srečujeta projekt Najdeni portreti Anje Medved in nema projekcija Stražarnica Primoža Bizjaka. Oba projekta črpata iz nevidne ločnice – meje in se naslanjata na spomine, ki jih nosimo v sebi in se v njih prepoznamo. Kot kolektivno knjižnico prepoznamo tudi projekt Christiana Ruppa in projekt Travelling from Dublin to Berlin on a Ryanair flight with a Lidl bag Marka Durkana in Eilis McDonald, ki iščeta analogije v tem, kar je globoko zarezano v naše oči – blagovne znamke oziroma njihove marketinške strategije, ki so razpoznavne v njihovih logotipih in barvah. Nepomembne stvari, kot so odvržene pločevinke, spremenijo svojo vrednost v trenutku, ko o njih začnemo premišljevati, jih zbirati ali katalogizirati. Socialno kulturni projekt naključnih odpadkov Owen F. Smitha zato govori o drugačnem tipu reciklaže. Projekta AcDcWc Saša Sedlačka in Hu.M.C.C. Maje Smrekar problematizirata realne potrebe in kritično ponujata kot rezultat optimizacije že obstoječega uporabne vrednote, kot so energija in hrana.
Nekateri avtorji kot Florian Grond, Marcin Ramocki, Igor Štromajer ter Martin Romeo vzpostavljajo adaptirana in avtomatizirana okolja, ki omogočajo nastajanje novih miselnih vzorcev, ki nastajajo s pomočjo subjektivne percepcije gledalca ali poslušalca. Podobno velja tudi za Projekt 59 Alternative Calendar, pri katerem so avtorji Irina Danilova, Hiram Levy in Dan Tulovsky prilagodili gregorjanski koledar na številko 59, kar prisili gledalca v spremembo lastne časovne sheme, po drugi strani pa mu omogoča bolj kreativno organiziranje osebnih opravil.
Negotovost, nerazumevanje in osebne frustracije ter na videz neuresničljiva želja po uveljavitvi so nočna mora vsakega umetnika. Lena Lieselotte Schuster se je odločila, da bo na sebi izvedla poizkus, ki ga priporočamo vsakemu umetniku s podobnimi težavami. Posnela je video z naslovom Egotuning, kjer lastnemu egu nameni zadoščenje z vsemi najboljšimi umetniškimi priznanji.
Umetnik ponuja vedno nove kombinacije, ki bi jih lahko definirali kot nelinearne enačbe z različnimi neznankami. Rezultat je odvisen tudi od vrednosti, ki jim jo bo gledalec pripisal. Umetniško delo zato ni le subjektivni eksponat, ampak nas tako, kakor je tudi samo nastalo, sili v razmišljanje, preurejanje, v drugačno razumevanje in pojmovanje že obstoječega. Lahko bi rekli, da je tako za sodobno umetniško ustvarjanje in produkcijo kot za njeno razumevanje potrebna nenehna optimizacija ali Defragmentacija.
Pamela Barberi, Primož Bizjak, Mark Durkan & Eilis McDonald, Florian Grond, Kensuke Koike, Marotta & Russo, Anja Medved, Jani Osojnik, Project 59 (Irina Danilova, Hiram Levy, Dan Tulovsky), Marcin Ramocki, Martin Romeo, Christian Rupp, Lena Lieselotte Schuster, Sašo Sedlaček, Owen F. Smith, Maja Smrekar, Igor Štromajer, Miha Turšič, Špela Petrič, Maja Murnik, Slavko Glamočanin, Miha Tomšič, Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici ( Lavoslava Benčić, Blaž Bertoncelj, Dunja Danial, Urška Djukić, Peter Mišic, Iva Musović, Saša Mrak, Tine Posarelli, Pila Rusjan, Valérie Wolf Gang )
29. NOVEMBER
17.00 odprtje razstave Re-think; Re-edit; Re-use
Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici, Gorica (I)
19.00 odprtje postavitve Hidrogizma Nova Gorica
Rotunda SNG Nova Gorica
20.00 odprtje razstave DE.fragmentacija in uradna otvoritev festivala Pixxelpoint 2013
Mestna galerija Nova Gorica
30. NOVEMBER
20.00 odprtje razstave Voyager/140 AU, Art for deep space
Galerija La Corte dell'Arte - Spazio Alba Gurtner, Gorica (I)
21.00 Pixxelmusic: Nekonvencionalna projekcija, Allamhattar
Galerija La Corte dell'Arte - Spazio Alba Gurtner, Gorica (I)
2. DECEMBER
09.00 Otroške likovne ustvarjalnice s Pamelo Barberi
Vrtec Solkan
11.00 Pila Rusjan in Valerie Wolf Gang, predstavitev mladih umetnic
Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici Gorica (I)
13.00 Vodstvo po razstavi Re-think; Re-edit; Re-use
Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici, Gorica (I)
3. DECEMBER
09.00 Otroške likovne ustvarjalnice s Pamelo Barberi
Vrtec Sonček, Vrtojba
17.00 Jani Osojnik: Hidrogizma Nova Gorica, iz vešč.ine v um.etnost, predavanje
Rotunda SNG Nova Gorica
19.00 No set, predavanje in performans
Galerija La Corte dell'Arte - Spazio Alba Gurtner, Gorica (I)
4. DECEMBER
18.00 BridA, vodstvo po razstavi DE.fragmentacija
Mestna galerija Nova Gorica
5. DECEMBER
18.00 Q-Will (Boston, ZDA): Jesse Ciarmataro (glas, sampler, kitara)/Marco Germini (klavir, klaviature), predavanje in performans
Galerija La Corte dell'Arte - Spazio Alba Gurtner, Gorica (I)
6. DECEMBER
12.00-20.00 Anja Medved: Najdeni portreti, četrta spominodajalska akcija Kinoateljeja
nekdanji mejni prehod na Erjavčevi ulici v Novi Gorici
22.00 Simone Rosso & Enrico Zaninotto (One Eyed Jack (Udine)), Color (Nano Rec/Hole City), Fake (Pixxelmusic)
Pieffe industry, Via Marega 14, Ločnik/Lucinico
Zaključek festivala
Kulturni dom Nova Gorica
Bevkov trg 4
SI-5000 Nova Gorica
Slovenija
Kuratorji:
BridA/Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica
E-pošta: BridA
Vodja projekta:
Pavla Jarc
Tel.: 05 33 540 11
Fax: 05 33 540 19
E-pošta: direktor@kulturnidom-ng.si
Koordinator projekta:
Mateja Poljšak Furlan
Tel.: 05 33 540 15
Fax: 05 33 540 19
E-pošta: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si
